V nedeljo je bilo potrjenih 39 primerov okužbe, kar je manj kot pretekli dve nedelji, ko so epidemiologi ob primerljivem številu testiranj potrdili 50 oziroma 47 okužb. Skupno število potrjenih primerov je tako naraslo na 5388. Do zdaj je bilo opravljenih 215.725 testiranj, od tega 909 v nedeljo.

Sorodna novica Evropske države razdeljene po regijah; Hojs ne izključuje ponovne razglasitve epidemije

Po zadnjih podatkih se v slovenskih bolnišnicah zdravi 79 bolnikov s covidom-19. Bolnišnično zdravljenje je uspešno prestalo devet bolnikov, deset ljudi pa je bilo hospitaliziranih na novo. Zdravljenje v intenzivnih enotah potrebuje 16 bolnikov, od tega jih je 11 priklopljenih na medicinski ventilator.

Umrla sta še dva bolnika s covidom-19. Skupno je v Sloveniji doslej umrlo 149 ljudi. Po oceni NIJZ-ja je v državi trenutno 1639 aktivnih primerov okužbe.

Največ okužb so v nedeljo potrdili v starostni skupini med 35 in 44 let, in sicer dvanajst. Osem novih okužb je med starimi od 25 do 34 let, ena manj pa v skupini od 15 do 24 let. Po štiri okužbe so potrdili v starostnih skupinah od 45 do 54 in od 55 do 64 let, dve v skupini od 75 do 84 let ter eno v skupini od 5 do 14 let.

Širjenje okužb v domovih in bolnišnicah

"Epidemiološka poizvedovanja še vedno potekajo, a kažejo, da se virus najbolj širi v domovih za starejše občane, bolnišnicah, šolah in tudi v delovnih organizacijah," je na vladni novinarski konferenci povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. "Glede na to, da se število prehladnih obolenj že povečuje, bodo naslednji dnevi ključni za podajanje ugotovitev vzorcev širjenja virusa v Sloveniji," je dodal.

Kot je sporočil Kacin, so nove primere okužb med zaposlenimi zaznali v UKC-ju Maribor, UKC-ju Ljubljana in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Nove okužbe so ob koncu tedna potrdili tudi v Pegazovem domu v Rogaški Slatini in v Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem. V domu Danice Vogrinec je po Kacinovih besedah trenutno okuženih 42 stanovalcev in 23 zaposlenih.

"Kar zagotovo ni spodbudno, je to, da se je pojavilo število novih okužb pri drugih izvajalcih. V Domu starejše občanov Šiška so zaznali okužbe pri eni stanovalki, eni zaposleni in eni študentki. Okužbe pa med seboj niso povezane. Preventivno so zato naredili 83 brisov pri stanovalcih in 37 pri zaposlenih. Vsi testi so za zdaj negativni," je povedal vladni govorec.

Okužbo so potrdili tudi v domu starejših občanov na Ptuju, v enoti Muretinci, in v domu Senecura v Radencih, kjer je bila pri sedmih zaposlenih preventivno odrejena karantena. Dve okužbi pri zaposlenih so potrdili tudi v Domu počitka Mengeš.

Porast okužb v koroškem CUDV-ju in Pegazovem domu

V Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem je število okuženih z novim koronavirusom naraslo na 45 uporabnikov in 18 zaposlenih. Konec tedna so v organizacijski enoti Peca na dislocirani lokaciji v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Mežica vzpostavili rdečo cono, kjer so namestili vse okužene uporabnike iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo z namenom, da zagotovijo ustrezne pristope in da lažje obvladujejo zadeve, je pojasnila direktorica CUDV-ja Dalja Pečovnik.

Trije uporabniki centra so po njenih navedbah na zdravljenju v bolnišnici, a je njihovo zdravstveno stanje stabilno, večina okuženih uporabnikov pa ima lažje simptome okužbe, nekateri so celo brez kakršnih koli znakov bolezni. CUDV Črna, v katerem prebivajo osebe z motnjami v duševnem razvoju, s svojimi dislociranimi enotami in dnevnimi centri skrbi za okoli 300 uporabnikov in ima okoli 250 zaposlenih.

V Pegazovem domu pa so imeli konec tedna med stanovalci tri nove okužbe, je povedala direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš. Skupno je v domu okuženih 25 stanovalcev in šest zaposlenih. V rdeči coni doma je nastanjenih 17 okuženih stanovalcev, trije se zdravijo v bolnišnici. V Pegazovem domu imajo sicer 130 stanovalcev, od tega se dva že nekaj časa zdravita v bolnišnici, zaposlenih pa je 75 ljudi.

Za zdaj brez dodatnih ukrepov v domovih za starejše občane

Minister za delo Janez Cigler Kralj je obiskal nekatere institucije pod njegovim resorjem v Litiji in Domžalah. Seznanil se je z razmerami na terenu, predvsem v domovih za starostnike, na področju socialnega dela in brezposelnosti. Po njegovih besedah v domovih za starejše občane kljub novim okužbam z novim koronavirusom še ne bo dodatnih ukrepov.

V izjavi po obisku Doma upokojencev Domžale je Cigler Kralj poudaril, da si želijo na ministrstvu sprejemati ukrepe, ki bi starejše kar najbolj zaščitili in hkrati omogočali kar najbolj normalno življenje. Kot je pojasnil, je ministrstvo vodstvom domov naložilo, da če ocenijo, da je lokalna epidemiološka situacija zahtevna, uvedejo tudi omejevanje stikov ali obiskov in drugih vrst dejavnosti. V primeru pa, če bi bil dom neupravičeno zaprt čezmerno, lahko razmere na predlog ministra preveri socialna inšpekcija.

Trenutno kljub naraščanju števila okužb v domovih za starostnike po ministrovih besedah z zdravstvenim ministrstvom ocenjujejo, da so ukrepi, ki so jih zastavili v protokolu po izkušnjah prvega vala epidemije, dovolj za uspešno zajezitev širjenja virusa v domovih za starejše občane. Prvi ukrep je tako obisk strokovne ekipe ministrstva za zdravje in ministrstva za delo, ki preveri razmere, prostore in ekipo ter vodstvu in zaposlenim poda navodila. Drugi, hkratni ukrep pa je, da se prve okužene, prve pozitivne iz doma umakne v bolnišnice, ne glede na to, ali zdravljenje potrebujejo ali ne. S tem se dom lahko ustrezno prostorsko in kadrovsko pripravi na zagotovitev rdeče in sive cone, je navedel minister.

V domžalskem domu upokojencev okužb z novim koronavirusom sicer še niso imeli, je pa direktorica doma Nataša Zalokar ocenila, da so dobro pripravljeni. Nekateri njihovi oskrbovanci bi si sicer želeli več obiskov in izhodov. Kot je pojasnila, ti izhodi niso prepovedani, jih pa odsvetujejo. Prav tako morajo oskrbovanci po vrnitvi v dom na hodnikih nositi zaščitno masko. "Dokler nimamo okužb, želimo čim bolj normalno živeti," je dejala Zalokarjeva. Ob tem je pojasnila, da so skupni dogodki do zdaj potekali predvsem zunaj, odslej pa bodo potekali v notranjih prostorih ob upoštevanju medosebne razdalje.

Reorganizacija bolnišnic

Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konferenci povedal, da je pripravljen načrt znatnega povečanja bolnišničnih kapacitet za sprejem bolnikov s covidom-19. "Ravno zato, da bi vse druge bolnišnice imele več volje, da se pripravijo na bistveno težjo situacijo, je bila opravljena reorganizacija UKC-ja Ljubljana, ki je jasno pokazala, da je 100 postelj mogoče imeti samo v Ljubljani. In če jih lahko UKC pripravi sto, se lahko tudi od drugih bolnišnic zahteva, da se drugače reorganizirajo," je dejal Kacin.

Ob tem je sicer poudaril, da reorganizacija prinaša tudi negativne posledice, saj se "začnejo omejevati redne dejavnosti tako bolnišnic kot zdravstvenih domov. To je izrazito strokovno, hkrati pa je to tudi etično in politično vprašanje."

Idejo o skupnem covidobjektu ovirajo kadrovske omejitve

Vladni govorec je na novinarski konferenci omenil tudi možnost, da bi ob dodatnem povečevanju števila bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, organizirali skupno bolnišnico v kakšnem javnem objektu. Direktor Univerzitetne klinike Golnik Aleš Rozman je pred dnevi ocenil, da z vidika kadra taka rešitev ni dobra. Po Kacinovih navedbah gredo razmišljanja tudi v smer, da bi se za bolnišnice uporabili objekti, kot na primer telovadnice, in bi se tam organizirala večja bolnišnica. "To je vsekakor boljša možnost, kot pa da imamo kup majhnih oddelkov po različnih bolnišnicah," je ocenil.

Rozman je pretekli teden opozoril, da je največja težava slovenskega zdravstva pri obvladovanju novega koronavirusa kader, saj je zdravstvenih delavcev, predvsem medicinskih sester, že zdaj premalo. Zato je po njegovem mnenju tudi večkrat slišana na videz preprosta rešitev, da bi eno bolnišnico preuredili v koronabolnišnico in tako združili vse bolnike na enem mestu, težko uresničljiva.

Za vzpostavitev novega oddelka bi potrebovali vse, medicinske sestre, strežnice, zdravnike, čistilke, kuharje in preostale podporne službe, najzahtevneje pa bi bilo zagotoviti strokovnjake, ki delajo v intenzivni negi. "Dodatnih kadrov ne bomo kar dobili na tlesk prsta," je opozoril. Pojasnil je namreč, da ob polnem delovanju zdravstvenega sistema, ko znova delujejo vse storitve, ni več zdravstvenega kadra, ki bi delal izključno z bolniki s covidom-19. "Skušamo imeti triizmenske turnuse. V takem sistemu tudi zaposleni zmorejo dlje časa delati. A na tak način nimamo stroge ločitve med tistimi, ki delajo s covidbolniki, in drugimi, ki bi delali samo s preostalimi bolniki. Primorani smo rotirati kader, ne moremo si privoščiti, da bi na primer v dežurstvu en zdravnik obravnaval samo bolnike s covidom-19, drug pa samo ostale," je opisal na primeru bolnišnice, ki jo vodi sam.

Po njegovi oceni je nesprejemljivo tudi, da bi bolnike morali voziti v tako bolnišnico od daleč. V tako ad hoc narejeno bolnišnico bi od drugod morali prepeljati tudi vso opremo za intenzivno zdravljenje. Spomnil je namreč, da se približno 20 odstotkom bolnikov s covidom-19, ki so hospitalizirani, stanje toliko poslabša, da potrebujejo podporo medicinskega ventilatorja.

Med hospitaliziranimi bolniki s covidom-19 pa so tudi taki, ki imajo še kakšno pridruženo zdravstveno stanje, imeli so na primer bolnika z infarktom, pri katerem so potrdili tudi novi koronavirus, ali pa okuženo žensko, ki je rojevala. Tovrstnih bolnikov ne bi mogli obravnavati v bolnišnici, urejeni izključno za bolnike s covidom-19, je pojasnil.

Da taka rešitev v praksi ne bi delovala niti z družbenega vidika, pa po Rozmanovem mnenju dokazuje spomladansko dogajanje v ptujski bolnišnici, ko so se proti namestitvi nekaj okuženih oskrbovancev doma starejših občanov postavili vsi, od zaposlenih do lokalnih politikov.