Foto: BoBo
Foto: BoBo

Delež pozitivnih testov je znašal 17,5 odstotka. V sredo je bilo opravljenih tudi 27.194 hitrih antigenskih testov (HAT). V slovenskih bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 511 bolnikov, 86 jih potrebuje intenzivno nego.

V Sloveniji odkrili številne različice novega koronavirusa

Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik je predstavila podatke sledenja različicam novega koronavirusa. Od začetka letošnjega leta do 2. marca sta NLZOH in UKC Ljubljana pridobila 1636 sekvenc celotnih genomov, poročilu pa so dodali 55 sekvenc celotnega genoma, ki jih je posredoval inštitut za mikrobiologijo.

V Sloveniji še bolj kot v prejšnjem tednu prevladuje različica B.1.258.17, kar v 81,9 odstotkih. Na drugem mestu je različica B.1.258, na tretjem različica B.1.1.70, ki je evropska različica, ki ne poseduje posebnih mutacij. Foto: gov.si/Twitter
V Sloveniji še bolj kot v prejšnjem tednu prevladuje različica B.1.258.17, kar v 81,9 odstotkih. Na drugem mestu je različica B.1.258, na tretjem različica B.1.1.70, ki je evropska različica, ki ne poseduje posebnih mutacij. Foto: gov.si/Twitter

"Največja pozornost je namenjena trem različicam ‒ angleški, južnoafriški in brazilski. V Sloveniji smo do zdaj odkrili 83 primerov angleške različice. 33 smo jih potrdili v sodelovanju z UKC-jem Ljubljana, 49 jih je potrdil inštitut za mikrobiologijo, en primer pa je bil potrjen že v Belgiji," je pojasnila.

Potrjena sta tudi dva primera južnoafriške različice (B.1.351), en primer pa je v potrjevanju.

Franc Vindišar postal državni sekretar

lada je na današnji seji za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje imenovala Franca Vindišarja, dozdajšnjega strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Funkcijo, na kateri se bo pridružil državni sekretarki Alenki Forte, bo nastopil v ponedeljek, so sporočili po seji vlade.

"Ob tem so še druge različice, ki nosijo posamezne ali več kritičnih mutacij. Med njimi je različica B.1.525, ki jo imenujemo nigerijska. Pri nas smo potrdili tri primere, en primer je bil iz Maribora, eden iz JV Slovenije, eden iz Kranja. V osrednjeslovenski regiji je inštitut za mikrobiologijo potrdil štiri takšne primere. Kritično mutacijo nosi tudi različica a.27, ki jo je NLZOH potrdil v šestih primerih," je dodala.

Sicer pa na koprskem območju angleška različica predstavlja štiri odstotke, tako da je obalno-kraška regija po njenih besedah s tega vidika močno obremenjena, prav tako kot tudi osrednjeslovenska regija.

Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, o nigerijskem sevu

"En primer smo imeli v našem poročilu že prejšnji teden, danes jih imamo 7. Ta različica si z južnoafriško deli mutacijo E.484.K - to je mutacija, ki so jo Angleži dokazali tudi že pri angleški različici. Ko so Angleži primerjali angleško različico s to mutacijo in brez nje, so ugotovili, da se ta različica s to mutacijo bolj učinkovito širi. Mutacija 484 je tista, ki jo posebej sledimo, saj je povezana z večjo prenosljivostjo virusa."

Število primerov angleške različica koronavirusa pri nas eksponentno raste, z njo je precej obremenjena obalno-kraška regija. Foto: gov.si
Število primerov angleške različica koronavirusa pri nas eksponentno raste, z njo je precej obremenjena obalno-kraška regija. Foto: gov.si

Kaj pomenijo nove različice?

Po mnenju predstojnice ljubljanske infekcijske klinike Tatjane Lejko Zupanc težko govorimo, kaj nove različice virusa pomenijo za razvoj epidemije, saj jih za zdaj še ne poznamo dovolj dobro. Med drugim tako še ne vedo, kaj okužba z novo različico pomeni za nekoga, ki je okužbo že prebolel ali je bil cepljen proti covidu-19.

"Če bodo nove različice virusa povzročale samo lažje oblike bolezni ali bodo za lažjimi oblikami zbolevali prebolevniki in cepljeni, potem to zelo verjetno za obremenitev bolnišnic ne pomeni zelo veliko. Če pa se izkaže, da bi bil sev bolj patogen, potem bomo tam, kjer smo bili jeseni," je opozorila.

Leto dni od prve potrjene okužbe v Sloveniji

Leto dni od potrjenega prvega primera novega koronavirusa

4. marca mineva leto dni, odkar so v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Od tedaj je bilo potrjenih že več kot 191.000 okužb, po podatkih Ministrstva za zdravje je umrlo 4137 bolnikov s covidom-19. (sledilnik navaja številkoa 3878).

Prvi primer okužbe je bil potrjen, potem ko se je v Slovenijo vrnila skupina popotnikov iz Maroka. Kmalu za tem so sledili še drugi vdori virusa v državo. Prvi covidni bolnik je umrl 14. marca, bil je oskrbovanec metliškega doma za starejše občane.

Po ocenah se je v prvem, spomladanskem valu okužilo okrog 20.000 ljudi, v jesensko-zimskem pa približno tretjina prebivalstva oz. štirikrat toliko, kot je bilo potrjenih primerov. V bolnišnicah pa so doslej skupaj zdravili 13.790 covidnih bolnikov.

Sledilnik covid-19 ob obletnici prvega potrjenega primera opozarja na pomakljivosti pri razpoložljivih podatkih

"Želeli in pričakovali smo, da bomo v sodelovanju z javnimi zdravstvenimi institucijami lahko vzpostavili odprt odnos in izboljšali podatkovne prakse, ki bodo nadomestile pomanjkljivosti javnih podatkovnih sistemov in koristile vsem – in to ne samo v tej, ampak tudi v naslednjih epidemijah in krizah. Vse, kar si kot skupnost želimo in potrebujemo za boljše razumevanje epidemije, so javno objavljeni podatki. Podatki, za katere že vemo, da se zbirajo, podatki, ki potrebujejo minimalno dodatno obdelavo, podatki, ki so že anonimizirani in za katere ni potrebno veliko domišljije, da bi prepoznali njihovo uporabnost. Zato da lahko tudi mi pomagamo po svojih močeh in zmožnostih. Žal ti podatki še vedno niso dostopni," so ob obletnici prve potrjene okužbe v Sloveniji opozorili pri sledilniku za covid-19.

Zbiranje informacij pred prvim primerom

Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc in infektologinja Tadeja Kotar sta se ob obletnici prve potrjene okužbe s koronavirusom v Sloveniji spominjali, kako malo znanja je bilo o bolezni na začetku. Učili so se predvsem od bolnikov, je dejala Kotarjeva. Nihče si tudi ni mislil, da se bodo za eno leto praktično preselili na kliniko.

Prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je bil sicer potrjen pred enim letom, a se je delo z zbiranjem informacij in pripravami začelo že veliko pred tem, je v izjavi za medije dejala predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Ob tem si niso predstavljali, kako se bo epidemija covida-19 razvijala, niti s čim bodo imeli opravka.

Kustečeva: Cepljenje učiteljev se bo začelo prihodnji teden

"Referenc za to bolezen nismo imeli in vse znanje, ki se je nakopičilo, se je kopičilo sproti," je dejala. Ob tem domneva, da morda tudi sedanja dognanja čez leto dni ne bodo popolnoma držala, saj se podatki o kužnosti, imunosti, posledicah nabirajo sproti. Upa, da ne bo prišlo do različic virusa, ki bi bile nevarnejše in bi puščale hujše posledice.

Po sprejemu prvih bolnikov na infekcijski kliniki so se številke začele hitro dvigati, zato je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana moral priskrbeti nove prostore, je spomnila predstojnica klinike. Takrat so se držali starega pandemskega načrta, pripravljenega za pandemijo gripe, ki se je za prvi val izkazal za zelo učinkovitega. Hitro pa so ugotovili, da bi ga bilo treba za primer hujše epidemije prevetriti, kar so čez poletje tudi naredili, prav tako so pripravljali prostore in kadre.

"Jeseni smo bili mnenja, da smo kar dobro pripravljeni. Nato se je začel jesenski val, ko so številke narasle prek kakršnih koli pričakovanj, predvsem delno na račun tega, da je okužba zašla med najranljivejšo populacijo, to so starostniki v domovih za starejše," je dejala Lejko Zupančeva.

Na vrhuncu so imeli na infekcijski kliniki hospitaliziranih več kot 350 bolnikov s covidom-19, veliko jih je bilo tudi na oddelkih intenzivne terapije. Po oceni Lejko Zupančeve jim brez sodelovanja celotnega UKC-ja tako velikega pritiska covidnih bolnikov ne bi uspelo obravnavati.

Smrtnost primerljiva z drugimi državami

Slovenski podatki o umrljivosti so po njenih besedah primerljivi s svetovnimi, tudi ležalne dobe so se skrajšale. Uporabljajo tista zdravila, ki so se v raziskavah izkazala z dokazi podprto učinkovita. "Kar imam za velik uspeh stroke, farmacije in tudi politike, če hočete, je pa to, da že imamo cepivo. Cepiv je veliko, morda niso ravno v takih količinah, kot bi si želeli, vendar so učinkovita, preizkušena in varna. Prepričana sem, da bomo tudi ljudi precepili do poletja v zadosti velikem številu," je še dejala Lejko Zupančeva.