Strokovnjaki za mamila in zakonodajalci z vse Evrope so se zbrali v Atenah, da bi evropske vlade pozvali, naj izključijo zdravljenje zasvojenosti iz krčenja proračunov za zdravstvo. Ob tem so navajali prav visoke številke okužb s HIV-om v Grčiji.

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni je število novih okužb med grškimi odvisniki od mamil v letu dni poskočilo kar za desetkrat (od 22 leta 2010 do 245 leta 2011) - čeprav je splošno evropsko gibanje upadanje števila okuženih.

Strokovnjaki, ki so v ponedeljek obiskali nov center za nadzorovano vbrizgavanje mamil v Atenah, to naraščanje pripisujejo vrsti dejavnikov, od katerih jih je večina povezana z grško finančno krizo.
Deklaracijo evropskim vladam bodo uradno predstavili danes. "V Grčiji imamo alarmantne številke, zato mislim, da je zelo pomembno, da so ranljivi ljudje deležni zdravljenja," je po poročanju AP-ja povedal Thomas Kattau iz programa za mamila pri Svetu Evrope.

Središče za nadzorovano vbrizgavanje
Grčija je od leta 2010, ko je dobila prvi sveženj pomoči, uvedla stroga krčenja proračunov v zdravstvu in sociali. Leta 2011 je drugi val nenadnih krčenj sredstev vplival tudi na programe za razdeljevanje igel - strokovnjaki menijo, da je bilo to usodno za širjenje virusa HIV.
"Naš cilj je vsakemu intravenoznemu uživalcu mamil razdeliti 200 igel na leto. Trenutno nam je uspelo dvigniti številko na 135," je povedal Meni Mallioni, vodja državne Organizacije proti mamilom. "Med krizo je ta številka padla na vsega devet."

Središče za nadzorovano vbrizgavanje mamil, ki ga financira Evropska unija in je prvi takšne vrste v Grčiji, so odprli 3. oktobra v neuglednem delu središča Aten, a je bilo zaradi strahu, kako se bodo odzvali tamkajšnji prebivalci, uradno odprtje šele v ponedeljek. Zasvojencem plačajo manjšo vsoto, da obiščejo ustanovo in pomagajo zbirati podatke za anonimne raziskave, obenem pa se še testirajo za virusom HIV.

Uspešni zgledi
Po besedah Kattaua imajo podobni programi precej uspeha v Nemčiji, na Nizozemskem in v nekaterih drugih evropskih državah, pa tudi v Kanadi.
"Izkušnje v teh državah kažejo, da zasvojenci tega denarja ne porabijo za mamila, ampak za higienske pripomočke in podobno. Zato jim taka središča pomagajo na poti do okrevanja," je povedal. "Na koncu je naš cilj ustaviti širjenje HIV-a in Aidsa. Vsak evro, vložen v zdravljenje zasvojenosti, je naložba v javno zdravstvo in javno varnost. Ko ljudje zbolijo, je precej precej dražje. Samo ena vožnja rešilnega avtomobila lahko stane tudi 350 evrov."