V petek je predvideno usklajevanje na podlagi ocen o javnofinančnih učinkih predloga, ki so jih pripravili pristojni resorji, tudi ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance. Foto: BoBo
V petek je predvideno usklajevanje na podlagi ocen o javnofinančnih učinkih predloga, ki so jih pripravili pristojni resorji, tudi ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance. Foto: BoBo

Ministrstvo za zdravje naj bi v pripombah na predlog Levice za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno opozorilo na več tveganj. Dokument je pridobila Slovenska tiskovna agencija.

Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja bi nastal izpad več kot 520 milijonov evrov, Levica pa predlaga, da bi ta denar zbrali z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke. A po izračunih, ki jih je naredila vlada, bi z uveljavitvijo zakonskega predloga Levice pridobili le 377 milijonov evrov. To pomeni, da bi nastala luknja, velika okoli 150 milijonov evrov, je razbrati iz dokumenta.

Ministrstvo za zdravje ob tem ugotavlja, da predlog zakona vključuje samo delovno aktivno populacijo, medtem ko plačevanje premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zajema širšo populacijo. Dvig prispevnih stopenj tako ni predviden za vrsto kategorij zavarovancev, ki trenutno plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot so kmetje, brezposelni, prejemniki denarne socialne pomoči ... In so upravičeni do 100-odstotnega zagotavljanja zdravstvenih storitev.

Tako se s predlogom povečuje odvisnost virov za zdravstveno varstvo od vplačil delovno aktivnega prebivalstva, kar glede na staranje populacije in ciklično gibanje gospodarstva po ocenah vlade predstavlja veliko tveganje za zagotavljanje stabilnih in zadostnih virov, to pa lahko vodi v zmanjševanje pravic ali obsega storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V predlogu zakona je sicer vgrajena varovalka, da če odhodki zavoda za zdravstveno zavarovanje presegajo prihodke, razliko pokrije državni proračun. A na ministrstvu opozarjajo, da je zagotavljanje proračunskih virov v času gospodarske krize zelo nezanesljiv dodatni vir financiranja.

Na to je v pogovoru za Radio Slovenija opozoril tudi premier Marjan Šarec in dodal, da sta zviševanje prispevnih stopenj in dodatna obremenitev dela nasproten ukrep od davčne razbremenitve, ki je v pripravi. "Vprašanje, če je tak prenos, kot ga predlaga Levica, finančno vzdržen," je dejal Šarec in dodal: "Spet bi bili višji prispevki in to je nasprotno od tistega, kar želimo. Mi želimo razbremeniti delo, to bi bil pa spet diametralno nasproten ukrep. Moramo vedeti, da prihaja do ohladitve gospodarstva, Nemčija je v tehnični recesiji. Pazljivo moramo biti glede novih ukrepov."

Levica: davčna reforma je za najbogatejše, ukinitev dopolnilnega zavarovanja za najšibkejše

V odzivu na izjavo Šarca da predlog Levice o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ni skladen s predlogom davčne reforme ministra za finance, so zapisali, da je proračunski učinek reforme dohodninske lestvice praktično enak kot učinek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Razlika med predlogoma je, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja več daje vsem upokojencem in kmetom ter 95 odstotkom zaposlenih. Davčna reforma pa je zgolj še eno davčno darilo za 5 odstotkov najbolje plačanih. Vlada Marjana Šarca je torej pred dilemo, ali si razbremenitev zaslužijo menedžerji in funkcionarji ali vsi ostali."

V tabeli so v Levici prikazali, da z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja upokojenec pridobi 420 evrov na leto, z davčno reformo nič. Delavec na minimalni plači dobi 325 evrov na leto, z davčno reformo 3 evre na leto. Delavec s povprečno plačo z ukinitvijo pridobi 254 evrov na leto, z davčno reformo 146 evrov. Medtem ko nekdo s plačo 10.000 evrov z ukinitvijo zavarovanja izgubi 260 evrov na leto, a pridobi 1988 evrov na leto z davčno reformo.

"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je nepravičen davek, ki ga moramo plačevati vsi, če hočemo imeti dostop do zdravstva. Že 16 let čakamo na njegovo ukinitev. 16 let enako položnico dobivata poslanec s 3000 evri plače in upokojenec 400 evri pokojnine. Kar nas loči od konca plačevanja položnic je le politična volja za korak k večji pravičnosti," so še zapisali v Levici.