Foto:
Foto:

Velja splošno prepričanje oz. domneva, da je to črno smrt prenašala črna podgana s pomočjo bolh, ki so prenesle okužbo iz podgane na človeka. Po novi objavi v ugledni reviji PNAS pa moramo to prepričanje opustiti, v članku dokazujejo, da so črno smrt prenesle v Evropo azijske velike tekačice vrste Rhombomys opimus Wagner, 1841. To je sicer prav tako glodavec iz družina Muridae (miši in podgane, hrčki) in poddružine Gerbillinae - tekačice. Iz te skupine skoraj vsi poznamo mnogolsko tekačico, ki je med ljubitelji malih živali pri nas znana pod napačnim imenom mongolski skakač (Meriones unguiculatus).
Ugotovili so, da izbruhi kuge niso bili povezani s podnebjem v Evropi, temveč s specfičnim podnebjem v centralni Aziji, suhe in tople razmere so bile odlične za to vrsto tekačice, pri kateri je prišlo do masovne okužbe z bakterijo črne kuge (Yersinia pestis), od tu pa je preko azijskih pristanišč preko "svilne poti" (trgovina s svilo je bila takrat na vrhuncu) vdrla v Evropo. Ugotovili so, da je kuga v Evropi vedno izbruhnila nekaj časa potem, ko so bile v Aziji ugodne razmere za tekunice in bolhe.
Druga študija v reviji American Journal of Tropical Medicine and Hygiene pa nakazuje, da je postala Vzhodna Afrika trenutno potencialno območje visokega tveganja za izbruh kuge, ker je močno razvila kmetijstvo, kar pa ustreza tudi glodavcem, ki prenašajo to zoonozo.
V osnovi je kuga bolezen glodavcev, posebej svizcev, vendar so zanjo dovzetne tudi druge vrste, denimo tekačice, podgane, prerijski psi, veverice, tekunice in drugi podobni večji glodavci. Bolezen se navadno prenese na človeka ob piku bolhe, ki je predhodno pila kri okužene živali. Za vsak izbruh bolezni med ljudmi je najprej potreben njen izbruh med glodavci. Ker bolham zmanjkuje gostiteljev, ko ti umirajo za kugo, se spravijo nad ljudi.