Na sodišču so ugotavljali tudi, ali je selfije v resnici posnel makak Naruto ali kakšna druga opica. Foto: AP
Na sodišču so ugotavljali tudi, ali je selfije v resnici posnel makak Naruto ali kakšna druga opica. Foto: AP

Naruto je namreč med fotografiranjem v deževnem gozdu indonezijskega otoka Sulavesi uporabil fotoaparat fotografa Davida Slaterja. Slater se je sprva odpovedal pravici do fotografij, saj je trdil, da bi morali biti smešni avtoportreti opice brezplačni in dosegljivi za vse. Tako je selfije objavila tudi spletna stran Wikipedija. A Slater si je pozneje premislil in od Wikipedije zahteval, naj fotografije umakne, saj so bile objavljene brez njegovega dovoljenja. Pri spletni enciklopediji se s tem niso strinjali in dejali, da ima avtorske pravice lahko le opica, saj je fotografije tudi posnela, piše Telegraph.

Nato se je v spor vključila še organizacija za zaščito živali Peta (People for the Ethical Treatment of Animals), ki je na sodišče v San Franciscu vložila zahtevo, da postane skrbnica avtorskih pravic fotografij in da gre ves zaslužek od njihove prodaje v sklad za hrano in bivališče Naruta. Sodnik William Orrick je lani odločil, da žival ne more biti označena kot avtor fotografij, čeprav jih je sama posnela, ampak so kot avtorja imenovali Slaterja.

S tem se pri Peti niso strinjali in so se na odločitev pritožili, a niso uspeli. Dveletni sodni postopek je tako končan, a Slater se je kljub sodni zmagi prostovoljno ponudil, da bo četrtino vseh dohodkov, ki mu jih bodo prinesli opičji avtoportreti, daroval "za zaščito blaginje in življenjskega okolja Naruta". Fotografu naj bi znameniti selfiji prinesli okoli 150 evrov na mesec, a v dveletnem sporu je moral plačati tudi več tisoč evrov sodnih stroškov.