Reševanja v gorah, nujnih hitrih medicinskih prevozov in medbolnišničnih transportov si danes brez helikopterskih ekip ne moremo več predstavljati. Foto: Policija
Reševanja v gorah, nujnih hitrih medicinskih prevozov in medbolnišničnih transportov si danes brez helikopterskih ekip ne moremo več predstavljati. Foto: Policija
evrov, denar
V sprejemanju je tudi nov pravilnik o helikopterski nujni medicinski pomoči, ki ureja nov način delovanja, medsebojnega sodelovanja in organizacije služb. Predvideva tudi financiranje iz državnega proračuna in zavarovalnic, vendar podrobnosti še niso tehnično dorečene. Foto: Pixabay

Ministrici za obrambo in notranje zadeve ter državna sekretarka na ministrstvu za zdravje so danes na Brdu pri Kranju namreč sprejele člane ekip helikopterskega reševanja.

Njegovi začetki segajo v leto 1968, ko je takratna milica prvič uporabila helikopter za reševanje v gorah. Leta 1993 se je sistemu pridružila vojska, ki danes skupaj s policijo zagotavlja nemoteno helikoptersko reševanje.

Vojska je letos na tem področju opravila 329 posredovanj in prepeljala 366 poškodovanih ali obolelih. Policija pa je opravila 109 posredovanj helikopterske nujne medicinske pomoči. Pretežen del nalog je opravila vojska, ker je bil policijski helikopter v popravilu.

Velika težava so namreč stari helikopterji, saj belli štejejo že več kot 20 let, kar pa pomeni tudi dražje in dolgotrajnejše vzdrževanje.

Doreči bo treba nadaljnje financiranje
Kot je opozoril vodja Helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku Uroš Lampič, je agencija za civilno letalstvo že povedala, da prevoznika po koncu leta 2017 nimata ustreznih plovil, da bi lahko nadaljevala to delo. "To pomeni, da je nujno treba najeti ali kupiti namenske helikopterje z ustrezno opremo, kar bi nam tudi bistveno olajšalo delo," je dejal in pojasnil, da zdaj uporabljajo večnamenske helikopterje, ki za to delo niti niso certificirani.

Obrambna ministrica Andreja Katič meni, da je potrebna dejavnejša vloga ministrstva za zdravje, ki določa okvir, policija in vojska pa sta izvajalki ukrepov. Kot je poudarila, bo treba doreči tudi nadaljnje financiranje helikopterske nujne medicinske pomoči, še posebej če bodo stroški še naraščali.

Končuje se priprava pravilnika
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat, ki se je dogodka udeležila namesto ministrice Kolar Celarčeve, je pojasnila, da je v sprejemanju nov pravilnik o helikopterski nujni medicinski pomoči, ki ureja nov način delovanja, medsebojnega sodelovanja in organizacije služb. Predvideva tudi financiranje iz državnega proračuna in zavarovalnic, vendar podrobnosti še niso tehnično dorečene.

Končuje se tudi priprava pravilnika o dispečerski službi, po katerem se bo oblikoval dispečerski center v zdravstvu, ki bo imel nadzor nad vsemi reševalnimi vozili in helikopterji. Tako bo helikopterska enota aktivirana hitreje, kar pomeni še dostopnejšo nujno medicinsko pomoč. Dostopnost izboljšuje tudi nova baza v Mariboru, ki skupaj z brniško bazo pokriva večji del države. Idealno pa bi bilo imeti še bazo v Postojni, je dejal Lampič.