Sebastjan Plevnjak za volanom varčnega Mercedesovega tovornjaka Foto: Miha Merljak / MMC RTV SLO
Sebastjan Plevnjak za volanom varčnega Mercedesovega tovornjaka Foto: Miha Merljak / MMC RTV SLO

Seveda obstajajo izjeme, ko je avtomobil majhen in lahek, motor pa sicer prostorninsko prav tako majhen, a z močjo nadpovprečen. V številnih primerih takšnemu motorju pomaga turbinski polnilnik, ki najbolj pomaga predvsem pri odločnih pospeševanjih. Če vozimo zmerno in preudarno, turbinski polnilnik nima veliko dela, motor pa za svoje delovanje posledično ne porabi veliko goriva.

Kaj pa močnejši in prostorninsko večji motorji? Ti sicer že sami po sebi porabijo precej več goriva, a če je vožnja zmerna, spet ne toliko več. Zato se morda bolj kot v povezavi s prostorninsko manjšimi motorji zdi smiselna kombinacija prostorninsko večjega klasičnega motorja in elektromotorja.

Nekako tako, kot je to združil Porsche v panameri, terenskem cayennu in superšportnem 918 Spyder. Zadnjega, ki ga sicer lahko opevamo zgolj s superlativi, lahko odpišemo, saj je vseh 918 avtomobilov, ki jih je bilo na voljo, že prodanih.

Ostaneta torej še panamera in cayenne. Oba ponujata enako kombinacijo klasičnega motorja in elektromotorja, kar v seštevku prinaša dobre tri kilovate sistemske moči. Masa obeh presega dve toni, saj je panamera težka 2.095, cayenne pa 2.350 kilogramov. Tovarniško podani povprečni porabi goriva sta za štirivratnega kupeja 3,1 l/100 km, za terenca pa 3,4 l/100 km. Znanstvena fantastika? Prav gotovo! Toda ...

Pred kratkim sem se udeležil predstavitve, kjer smo novinarji sodelovali v posebnem tekmovanju, Porsche E-Challenge. Naloga je bila preprosta - z vožnjo po okolici Stuttgarta in strogem središču smo morali doseči čim nižjo porabo goriva. In avtomobili? Porschejeva panamera in cayenne.

Po natanko 54 kilometrov dolgi vožnji po običajnih cestah (tudi avtocesti) in prej gostem kot običajnem prometu je potovalni računalnik na koncu preizkušnje pokazal povprečno porabo goriva zgolj 2,9 l/100 km, kar je bilo tudi najmanj med vsemi sodelujočimi. Črno na belem sem tovarniško podane porabe celo presegel. S tem pa je bil izpolnjen tudi namen tekmovanja - dokazati, da se da.

Seveda, če seštejemo dva plus dva, bi bila slika lahko drugačna, če bi prevozili več kilometrov. Priključni hibridi so vendarle namenjeni predvsem tistim, ki se lahko v službo vozijo zgolj na elektriko, torej s porabo nič litrov bencina na sto kilometrov, pri tem pa je bistven podatek, da pot do službe ne sme biti daljša od dvajsetih kilometrov. In prav v teh električnih kilometrih je prihodnost.