Šef VW Matthias Mueller in še nekateri šefi evropskih znamk opozarjajo, da so sodobni dizelski motorji zelo čisti in ekološki in da jih bomo prav zato na evropskih cestah zagotovo v prihodnosti spet videli. Foto: EPA
Šef VW Matthias Mueller in še nekateri šefi evropskih znamk opozarjajo, da so sodobni dizelski motorji zelo čisti in ekološki in da jih bomo prav zato na evropskih cestah zagotovo v prihodnosti spet videli. Foto: EPA
Neodvisni analitik Philippe Houchois pravi, da z znižanjem emisij CO2 zamujajo vsi, razen Toyote, ki ima 20 let prednosti z razvojem hibridov. Foto: MMC RTVSLO
Analitiki so prav tako prepričani, da bodo morali avtomobilski proizvajalci dvigniti cene velikim bencinskim modelom, kar lahko privede v avtomobilsko recesijo. Foto: EPA
BMW je napovedal nižanje cen hibridnih vozil. Tako bo priključni hibrid SUV X5 cenejši od dizelske različice, brez upoštevanja subvencij, ki jih določene države zagotavljajo na prodajo baterijskih modelov. Foto: BMW

Težava je, da bodo emisijske cilje, ki jih je za leto 2021 zastavil EU, dosegli zgolj z elektrifikacijo voznega parka, na to pa ne bodo v tako kratkem času pripravljeni niti proizvajalci avtomobilov niti infrastruktura v Evropi.

Pospešeno zaviranje dizelske tehnologije, ki so jo avtomobilski proizvajalci dolgo uporabljali zaradi manjše porabe goriva in boljših voznih lastnosti, spodkopava njihove načrte, da bi dosegli emisijske cilje, ki jih je postavila Evropska unija. To je, da mora biti povprečje izpustov flote vozil posameznega proizvajalca 95 gramov CO2 na prevožen kilometer. V nasprotnem primeru bodo morali plačevati visoke kazni.

Na avtomobilskem salonu v Ženevi so se zbrali šefi največjih avtomobilskih znamk, ki se morajo spopadati z neugodnimi rešitvami: ali gredo v posodobitev trenutne tehnologije s ciljem zmanjšati CO2, kar bi jim prineslo velikanske stroške, ali naj omejujejo prodajo nekaterih dobičkonosnih modelov ali pa naj ne naredijo nič in plačujejo kazni, ki utegnejo narasti na več sto milijonov evrov.

Zaskrbljeni obrazi
Nekateri spet upajo, da bodo potrošniki in vlade po Evropi povrnili upanje v čisto dizelsko tehnologijo. "Zaskrbljen sem," je dejal šef Volkswagna Matthias Mueller. Poudaril je: "Na nas je, da rešimo težavo. Hkrati pa sem prepričan, da se bodo dizelska vozila vrnila na ceste."

Svež udarec dizelskim avtomobilom, ki ga je prizadejalo nemško sodišče, ki je odločilo, da nemška mesta lahko omejujejo promet vozilom z dizelskimi motorji, ki ne izpolnjujejo emisijskih standardov euro 6, to pa napovedujejo tudi številna druga mesta po Evropi in svetu, še povečujejo možnosti za propad dizelske tehnologije, v katero pa so nekateri avtomobilski proizvajalci vložili ogromno denarnih sredstev, da so jo naredili tako čisto, kot je danes. Medtem ko dizelski avtomobili proizvajajo bolj strupene dušikove okside (NOx) in trdne delce kot bencinski motorji, pa je njihova učinkovitost ključna pri zmanjševanju toplogrednih plinov. Ker je še veliko potrošnikov v Evropi naklonjenih dizelskim avtomobilom, se zdijo cilji za leto 2021 še težje dosegljivi.

Evropski šef Forda Steve Armstrong pravi, da bodo morali za dosego ciljev premisliti, kateri motor ponuditi s katerim modelom, vse skupaj pa ne bo privedlo tako daleč, da bi morali ukinjati prodajo nekaterih modelov. Tudi pri Fordu, pri katerem še vedno večino prodaje predstavljajo dizelski motorji, pravijo, da se bodo morali po vsem, kar je v zadnjih letih doživela dizelska tehnologija, avtomobilski proizvajalci namučiti, da bodo dokazali, da je to lahko tudi zelo čista, ekološka oblika prevoza.

Lani so se emisije CO2 povečale
Dizelska kriza se je začela z letom 2015, ko so v ZDA pri koncernu VW ugotovili prirejanje emisij na nekaterih dizelskih vozilih. Sledile so študije, ki dokazujejo, koliko prezgodnjih smrti je v Evropi zaradi trdnih delcev in dušikovih oksidov v prometu, in napovedi o omejevanju prometa z dizelskimi avtomobili ... Prodaja dizelskih avtomobilov, ki imajo v povprečju manjše izpuste CO2 kot primerljivi bencinski modeli, se je lani v Evropi zmanjšala za osem odstotkov, kar je pomenilo 44 odstotkov prodaje novih vozil. Leta 2011 je bil delež novih dizelskih avtomobilov v Evropi 55-odstoten. Analitiki pri JATO Dynamicsu so ugotovili, da so se s padcem prodaje dizelskih avtomobilov v Evropi prvič po letu 2011 povečale tudi povprečne emisije CO2.

Po odločitvi nemškega sodišča se je prodaja dizelskih vozil v Nemčiji v zadnjem mesecu zmanjšala za 19, v Združenem kraljestvu pa za 24 odstotkov. Velika skrb kupcev je padec vrednosti rabljenih vozil.

Toyota na dobri poti
Francoski avtomobilski proizvajalci, ki so veliko sredstev namenili za razvoj čiste dizelske tehnologije, iščejo nove rešitve. Renault je pospešil razvoj nizkocenovnega hibridnega sistema, vendar pa ne bo pripravljen pred letom 2021. Šef skupine PSA Peugeot Citroën in Opel Carlos Tavares je vlade pozval, naj zamrznejo svoje odločitve, vključno s sankcijami, dokler električna omrežja ne bodo pripravljena na prihod tako velikega števila električnih vozil na ceste. Številni opozarjajo prav na težavo polnjenja avtomobilov in neustreznost infrastrukture za polnjenje baterij avtomobilov po Evropi. Tudi zato prisilna elektrifikacija ne more biti uspešna, so prepričani nekateri.

Toyota meni, da so prava pot hibridna vozila. Razvija jih že 20 let, kar je več kot očitno velika prednost pred konkurenco. Dizla ne bo več niti v aurisu, ki so ga predstavili, poleg osnovnega hibridnega pogona pa je dobil še zmogljivejšega, kar naj bi bil nadomestek za dizel z veliko navora in moči. Pri Toyoti menijo, da bodo prav s hibridizacijo voznega parka, že lani so bile štiri od desetih novih toyot v Evropi hibridi, dosegli cilj 95 gramov CO2 na prevoženi kilometer do leta 2021. Dizelske modele bodo ponujali le še pri modelu porace, ki ga uvrščamo med lahka gospodarska vozila, velikem terencu land cruiserju in poltovornjaku hiluxu.