Profesor dr. Janez Koželj pravi, da je Ljubljana idealna za prevažanjem s kolesom. Z množičnejšo uporabo električnih koles in postavitvijo polnilnih postaj za električna kolesa bo to tudi idealno prevozno sredstvo za prevoz do prestolnice iz okoliških krajev. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
Profesor dr. Janez Koželj pravi, da je Ljubljana idealna za prevažanjem s kolesom. Z množičnejšo uporabo električnih koles in postavitvijo polnilnih postaj za električna kolesa bo to tudi idealno prevozno sredstvo za prevoz do prestolnice iz okoliških krajev. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
false
Avtomobili večino časa stojijo parkirani. Sogovornik meni, da sodijo izven mest, saj so narejeni za višje hitrosti. Za mesta so primerna prevozn sredstva, ki dosegajo hitrosti do 25 km/h. Foto: AP
Janez Koželj
Janez Koželj pravi, da je Slovenija tremi državami v Evropi, kjer najbolj strmo in neustavljivo narašča letna prodaja novih avtomobilov. pravi, da je to nacionalna katastrofa. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
Ljubljanska tržnica
Mestna jedra postajajo prostor, kamor avtomobili ne sodijo. Ne le po svetu, tudi v Sloveniji. Je pa to prostor, ki si ga bodo morali znati deliti pešci, kolesarji in uporabniki novih električnih prevoznih sredstev. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO

Mesta so bila zgrajena za ljudi, ne avtomobile. Ti so pred drugo svetovno vojno in po njej dobili prevlado nad mestom. Zdaj se mesta po svetu spet želijo znebiti avtomobilov. Ljubljana ni nobena posebnost. Avtomobili škodijo ljudem, okolju in javnemu zdravju, je prepričan strokovnjak za urbanistično načrtovanje Janez Koželj.
Včasih so bila središča mest rezervirana za druženje ljudi, ne za avtomobile. Se z zapiranjem mestnih jedr vračajo v preteklost? "Ne bi rekel tako. Rekel bi, da je to vračanje v prihodnost. Mesta so bila zgrajena za ljudi, ne za avtomobile. Težava je bil samo čas, ki ga zaznamujemo s pojmom obdobje moderne pred drugo svetovno vojno in v času po njej, v katerem so dobili avtomobili prevlado nad mestom," pogovor začenja prof. dr. Janez Koželj iz Fakultete za arhitekturo.
Strokovnjak za urbanistično načrtovanje pravi, da urbanizem temelji na neki metodi "coninga", oziroma razporejanja dejavnosti v zaključene funkcionalne enote. V nekakšna območja, kamor ljudje hodijo na delo, stanujejo, se rekreirajo. Promet je imel zato funkcijo povezovanja med funkcionalnimi enotami. To pomeni, da so ljudje ves čas potovali po mestu, v to so bili prisiljeni, – zjutraj v službo, potem na rekreacijo, v nakupovalne centre.
Evropa prekopirala ameriški sistem
Ameriški sistem, ki se je najbolj prijel, je prinesel katastrofalne razsežnosti tudi v Evropo, je prepričan Koželj, ki pravi, da Američani ves čas potujejo, več ur do nakupovalnih centrov in se potem vračajo v naselja, v katerih stanujejo. "S tem zapravljajo čas, denar, uničujejo okolje in povzročajo, da je prometa vedno več, da se z avtomobili vedno težje kam pride in da je vedno več zastojev na cestah." Zato se dvopasovnice širijo na tri-, štiri-, šestpasovnice ... Generirajo nov promet in povzročijo, da se še več ljudi vozi z osebnimi avtomobili.
Urbanist, ki je tudi ljubljanski podžupan, pravi, da imata zapravljanje časa in prostor velik vpliv na siromašenje gospodinjstev: "Po zadnjih podatkih dajo gospodinjstva 28 odstotkov denarja za avto. To je paradoks.“ Tudi zato, ker je z večanjem prometa še več nesreč, s tem so povezana zdravljenja. "Avtomobili naj gredo ven iz mest. Narejeni so za premagovanje velikih razdalj, za doseganje velikih hitrosti. V mestih ne potrebujemo velikih hitrosti. Ker živimo skupaj, strnjeno, dejavnosti so skupaj. Še posebej v Ljubljani,“ pravi sogovornik, ki svojo misel še podkrepi: "V 15 minutah pridete s kolesom do obvoznice, meje mesta. Ker je Ljubljana mesto z malo vzponi, je kolo najboljše sredstvo za potovanje po mestu. Še posebej v povezavi s potovanjem z javnim prevozom.“

Slovenci in avtomobili – to je paradoks!
Točka preloma, ko so tudi v Ljubljani začeli razmišljati o zapiranju mesta za avtomobile, se je zgodila v zadnjem desetletju. Kriza motornega prometa je postala očitna. Zastoji na cestah so se daljšali. Pokazalo se je, da je mobilnost slaba. Koželj pojasni: "Če uporabimo avto, porabimo več časa, da bi nekam prišli. Zaradi pomanjkanja parkirnih mest niti ne pridemo točno do tja, kamor bi si želeli.“ Razvoj, evolucija motornega prevažanja, še posebej z osebnimi vozili, je prinesla stopnjo zasičenosti in povzroča krizo. "V Sloveniji motorizacija še vedno narašča. To je paradoks. Mi smo med tremi državami v Evropi, kjer najbolj strmo in neustavljivo narašča letna prodaja novih avtomobilov. To je nacionalna katastrofa,“ pravi urbanist.
V Ljubljani bo prostor za vse vrste mobilnosti
V zadnjih letih se je z naraščanjem števila različnih prevoznih sredstev in storitev na področju mobilnosti, od delitve avtomobilov do Uberja, pojavil izraz multimodalna mobilnost. V Ljubljani bo prostor za motoriste, kolesarje in druga prevozna sredstva.
"Prostora bo dovolj za vse. Najpomembnejše dejstvo je, da so vse te nove ali alternativne oblike mobilnosti prava konkurenca prevažanju z avtomobili. Več je tega, rajši vidimo," pravi Koželj, ki kot drugo pomembno stvar vidi, da se različne oblike mobilnosti skladajo s konceptom skupnega prostora in deljenja mesta. Pravi, da mesta ne smemo prepustiti avtomobilistom.
Avtomobil, ko se pripelje v mesto, zasede parkirno mesto. S tem lastnik vozila privatizira del skupnega prostora. Enako je, ko se pripelje domov. Koželj pravi, da avtomobil večino časa stoji in zavzema prostor, ki bi ga lahko uporabili za kaj drugega. Meni, da je souporaba avtomobilov dobra in je neki odsev prihodnosti, saj je to trajnostna mobilnost.
Električna kolesa so prihodnost v Ljubljani, tudi za dnevne migrante
Avtomobilski proizvajalci so ugotovili, da mladi ne želijo več lastništva avtomobila, zato so začeli vlagati v programe souporabe avtomobilov. Druga zadeva so električna vozila, tudi električna kolesa. Bodo polnilnice za električna kolesa in druga prevozna sredstva našle prostor v centrih mest, tudi v prestolnici?
"Bodo, ne le v centrih, tudi drugje. Električno kolo in druga prevozna sredstva omogočajo poceni in hitro ter varno in čisto premikanje na razdaljah do 25 kilometrov. To pomeni, da bi v Ljubljano na delo, v šolo, po opravkih s kolesom lahko prihajali tudi iz okoliških občin,“ pravi Koželj, ki meni, da bi ravno na ta način rešili veliko težavo dnevnih migracij v Ljubljano, ko se gneča na cestah dela tudi zaradi tega, ker v avtomobilu sedi le po en človek in le redko dva ali več.
Urbanistu se še bolj zanimiva zdi nova ponudba LPP-ja, ki bo začel ponujati stojala za kolesa na avtobusih. Pravi, da bi bilo to primerno za slovenske železnice, kjer bi bili bolj prilagodljivi in bi širili uporabo vseh vrst alternativnih oblik mobilnosti: "Naš cilj je, da bi avto uporabljali samo takrat, ko je nujno pomembno. To je najbolj gospodarno in okoljsko upravičeno."

Profesor dr. Janez Koželj je v oddaji avtomobilnost izpostavil, kje sam vidijo rezerve pri potovanju po Ljubljani.