Starši morajo otrokom pokazati, kako morajo varno prečkati cesto, kje je pot v šolo najvarnejša, jim razložiti prometne znake in oznake ter se z njimi pogovarjati o situacijah, ki so jih doživeli na poti. Foto: BoBo
Starši morajo otrokom pokazati, kako morajo varno prečkati cesto, kje je pot v šolo najvarnejša, jim razložiti prometne znake in oznake ter se z njimi pogovarjati o situacijah, ki so jih doživeli na poti. Foto: BoBo
Geslo letošnje kampanje v okviru Evropskega tedna mobilnosti je "Združuj in učinkovito potuj", s katerim v Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da lahko s premišljenim načrtovanjem in kombiniranjem različnih načinov mobilnosti v istem potovanju (na primer avtobus in kolo, avtomobil in vlak …) učinkoviteje opravimo začrtano pot. Foto: EPA
Če se staršem zdi pot nevarna, lahko spremljajo otroke in jim z dobrim zgledom tudi prenašajo vrednote in znanje. Foto: BoBo/Bor Slana

Avtomobilnost se na male zaslone vrača v četrtek, 20. septembra, ob 20. uri na drugem programu TV Slovenija. Prva septembrska oddaja je na sporedu v času Evropskega tedna mobilnosti. Tokrat pod geslom Združuj in učinkovito potuj.

"To v oddaji Avtomobilnosti že ves čas govorimo. Prihodnost mobilnosti je takšna, da bomo na neki način kombinirali med različnimi prevoznimi sredstvi, tudi hojo," poudarja avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez. Novo sezono torej začenjamo z besedo multimodalnost, besedo, ki ji v Avtomobilnosti večkrat ponujamo osrednjo vlogo v naših prispevkih. Zakaj?

"To je eden izmed vidikov prihodnosti, ne samo v Evropi, po vsem svetu. Ko govorimo o prihodnosti, ni težko napovedati, da avtomobilov v mestnih jedrih ne bo več. Prvič zato, ker bodo mesta z veliko hitrostjo postala še veliko večja, avto pa ne bo najmanj primerno prevozno sredstvo v mestih, in drugič, ker milenijci za prevoz uporabljajo pametne telefone. Z njimi znajo hitro poiskati najhitrejšo obliko potovanja v določenem trenutku," poudarja Brglez. Pred 50 leti smo v mesta in celo v svoje domove pripeljali avtomobile. Da, v svojih domovih smo jim namenili ogrevan prostor in streho. "Milenijci tega ne bodo počeli, avto jim ne pomeni tega, kar je pomenil nam. Kaj bodo počele generacije po milenijcih, pa nam ni jasno. Jasno je, da avtomobilov sploh ne bodo vozili," še pravi Brglez.

Hoja podaljšuje življenje
Glede na to, da se z multimodalnostjo v Avtomobilnosti ukvarjamo že leta, pisali smo o tem, da smo celo začeli zlorabljati avtomobil, nas ne preseneča podatek, da je vsak osma pot z avtomobilom krajša od 500 metrov. Niti to, da bo tudi zaradi zlorabe avtomobilov do leta 2025 predebelih kar ena milijarda odraslih oseb. To pomeni kar 17 odstotkov vseh odraslih ali skoraj dvakrat več kot pred osmimi leti.

Hoja bi morala postati trend. Če človek hitro hodi, bo morda dlje živel, so ugotovili avstralski znanstveniki. Že hoja s povprečno hitrostjo lahko zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt za 20 odstotkov. Izsledki raziskave so bili objavljeni v reviji British Journal of Sports Medicine.

Zanimivo raziskavo so pred leti naredili Švicarji. 69 uslužbencev bolnišnice je 12 tednov hodilo po stopnicah, namesto da bi se peljali z dvigalom. Sodelovali so samo tisti zaposleni, ki se pred vključitvijo v raziskavo s telesno vadbo niso ukvarjali več kot dve uri tedensko in so v povprečju prehodili le pet nadstropij na dan. V treh mesecih so nato po stopnicah prehodili 23 nadstropij, rezultati pa so pokazali, da je v tem času prišlo do znatnega izboljšanja telesne pripravljenosti, zmanjšanja količine maščob v organizmu in obsega pasu ter znižanja krvnega tlaka. Na podlagi teh podatkov so izračunali, da se je tveganje za prezgodnjo smrt zmanjšalo za 15 odstotkov.

Otroci naj hodijo v šolo peš
Še bolj pomembno je, da na pešhojo navajamo otroke. Še leta 1990 je več kot 90 odstotkov učencev v šolo hodilo ali kolesarilo. Danes pride v šolo peš ali s kolesom le še približno četrtina učencev, je zapisano v raziskavi, objavljeni v Priročniku za urejanje šolskih okolišev po načelih trajnostne mobilnosti. Brglez zato pozive starše, naj otrok ne vozijo vsak dan v šolo z avtomobilom, ampak naj se z njimi sprehodijo do šole, še posebej zato, ker večina šol v Sloveniji od doma ni oddaljena več kot 20 minut hoje.

Tudi na Agenciji za varnost prometa (AVP) zaznavajo, da je delež otrok, ki gre v šolo peš ali s kolesom, v zadnjih letih močno upadel ravno na račun vožnje z avtomobilom. Zgled so lahko tudi lokalne oblasti s svojimi dejavnostmi. In Evropski teden mobilnosti je prava priložnost za to. V občini Bohinj letos velja geslo Peš je IN, avto bo(HIN). Zapisali so, da je namen Pešbusa organizirano spremstvo otrok v šolo, kjer jih v skupinah peš pospremijo po začrtanih poteh, označenih postajah Pešbusa in po stalnem urniku. Otroci tako vsak dan naredijo nekaj za svoje zdravje, na sprehodu se družijo z vrstniki, ves čas pa so v spremstvu odrasle osebe.

Uspešna akcija Pešbus
V Bohinju menijo, da je spodbujanje prihoda v šolo peš, s kolesom, skirojem in podobno velika prednost, predvsem z vidika vsakodnevne telesne dejavnosti, spodbujanja osebnega in socialnega razvoja otrok ter krepi občutek odgovornosti in zavest o lastnih zmožnostih. "Otroci s premagovanjem krajših razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma osvajajo prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu," so zapisali ob tednu mobilnosti. Z zgodnjim razvijanjem zdravih navad, kot je pešačenje, namreč vzgajamo ozaveščene posameznike z zdravim in do okolja prijaznim življenjskim slogom. Če otroci v šolo pešačijo, se zmanjša število poti, opravljenih z avtomobilom, in posledično tudi količina škodljivih izpustov v okolje.

Podobno, zelo uspešno akcijo Pešbus so izvedli že v maju, odziv staršev in otrok pa je bil velik.