Tipični prevoznik namreč v današnjih zaostrenih razmerah gleda predvsem skozi denarnico, zato bi bila subvencija eden od najhitrejših načinov za prehod z vozil z motorji na notranje zgorevanje na elektromotorje. Foto: MMC RTV SLO

Transportni sektor je v evropskih državah in v svetu trenutno v velikem razcvetu, zato ni nič nenavadnega, da je bil velik poudarek na salonu gospodarskih vozil IAA Nutzfahrzeuge v Hannovru, namenjen prav elektrifikaciji. Na tem področju ne manjka novih zamisli in inovacij, med katerimi poleg elektrifikacije izstopa predvsem avtonomna vožnja.

Že kar nekaj elektrificiranih dostavnikov
Ne le na salonu, tudi na cesti je v gospodarskem sektorju že cela kopica elektrificiranih furgonov za prevoz blaga, na primer že uveljavljena e-falanga: Daimlerjeva mercedes-benz e-vito in e-sprinter, "bratranca" volkswagen e-crafter in MAN eTGE in streetscooter, zanimiv je Volkswagnov mali mestni dostavnik VW e-load up, ki ponuja do 1.400 litrov prtljažnega prostora.

Trenutno, še uporabnejši za dostavo na daljših razdaljah, so hibridi, na primer Fordov transit, Iveco je na salonu v Nemčiji pokazal konceptno vozilo vision, Mercedes-Benz Vans pa vision urbanetic.

"Električarje" nagradili tudi pri nas
Da ima elektrifikacija v prevozništvu vse pomembnejšo vlogo tudi pri nas, priča podatek, da so pri izboru dostavnika leta in avtobusa leta, ki ga prirejata reviji Transport & Logistika ter Mehanik in voznik, uvedli kategorijo električnih gospodarskih vozil. Nagrado sta prejela MAN TGE in VW E-crafter, torej dva tehnično enaka e-kombija sorodnih znamk, nagrada pa je tudi prispevek za njun boljši jutri.

Transportni sektor je v evropskih državah in v svetu trenutno v velikem razcvetu, zato ni nič nenavadnega, da se vsi veliki igralci na trgu gospodarskih vozil že usmerjajo k elektrifikaciji pogonov v svojih vozilih, če ne serijskih, pa vsaj konceptnih. Foto: MMC RTV SLO

Matej Jurgele, odgovorni urednik revije Transport & Logistika, je razložil, zakaj so se odločili nagraditi električna predstavnika. Vozili so izbrali zato, ker trenutno prvi uvajata e-mobilnost na slovenski trg gospodarskih vozil, kar pomeni, da orjeta ledino tudi za preostale tekmece in konkurente.

Tudi nagrada za avtobus leta je šla za električni avtobus MAN Lion City E. Zanimanje za električna gospodarska vozila med prevozniki je izredno veliko. Razlog je, da ta tiha vozila ponujajo priložnost za zaslužek nove vrste.

Dostava v nočnem času
Jurgele ob tem pravi: "Gre za možnost dostave v ožjih mestnih središčih v nočnem času. Taka dostava je prebivalcem mest prijaznejša." Tomaž Bratina, vodja prodaje pri podjetju MAN Truck & Bus Slovenija, dodaja: "Vemo, da je oskrba velikih mest že močno omejena oziroma otežena, ker dostave ponoči niso dovoljene zaradi hrupa. Električna vozila lahko to omogočajo."
Sandra Majerič, vodja prodaje avtobusov pri MAN Truck & Bus Slovenija pojasnjuje zanimanje občin za uvedbo električnega transporta ljudi: "Občine se pomena e-mobilnosti dobro zavedajo, saj ima to velik politični vpliv. Neslišni promet pomeni dodatno udobje meščanov in udobje potnikov v avtobusu."

Tudi podjetja gledajo na izpuste CO2
Potrebo po čistejšem prevozu močno povečujejo tudi številna velika trgovska podjetja. Bratina pravi, da imamo prevoznike, ki razvažajo blago za podjetja, ki ne tolerirajo izpustov CO2. To so družbe, ki tudi od svojih dobaviteljev, mednje spadajo tudi prevozniki, pričakujejo, da bodo pokazali čut do čistega okolja.

MAN TGE in VW E-crafter uvajata e-mobilnost na trg gospodarskih vozil. Foto: MAN

Kako daleč torej smo? Jurgele nam je pojasnil, da se bo gospodarski sektor za e-mobilnost začel odločati nekoliko pozneje kot avtomobilski sektor. "Vendar se razvija z enako oziroma še večjo pospešenostjo kot avtomobilski sektor. Tukaj bi poudaril, da gospodarski sektor opravi večje število kilometrov, obrne se več prometa, zato lahko gospodarski sektor v kratkem prehiti avtomobilski sektor."
Električni avtobusi za javni prevoz še niso povsem realni
Toda eno so potrebe, zahteve in želje, drugo pa tehnične zmožnosti. Sandra Majerič pravi: "Če govorimo o širših mestnih središčih, to danes pomeni pot od središča Ljubljane do Grosuplja ali pa Vrhnike, so razdalje za trenutno razvito elektromobilnost še težko dosegljive."

Ampak pri transportu ne gre zgolj za vprašanje individualne odločitve za čistejše okolje. Kaj bi torej morali narediti? Jurgele je mnenja, da bi hitrejši razmah elektrifikacije na področju gospodarskih vozil dosegli z višjimi subvencijami. "Poleg tega pa menimo, da bi vozilom z omejevanjem dostopa v ožja mestna središča spodbudili tudi preostale prevoznike in prevozniška podjetja, da razmišljajo o e-gnanih vozilih."

Plačevati bo treba več
Bratina dodaja, da je nekaj interesa za lastno uporabo in ljudi, ki so pripravljeni plačevati več, zavedajoč se, da prispevajo k čistemu okolju. Ko pa gremo na logistiko, distribucijo, transport, pa je od prevoznih podjetij težko pričakovati, da bodo nase prevzele breme višjega stroška nabave električnih vozil za premikanje blaga v blaginjo vseh nas. To je iluzija. "Naša vloga kot proizvajalca je, da zagotovimo čim nižjo ceno proizvodnje. Nižja cena proizvodnje bo mogoča, ko bo vozilo, ki bo električno, prinašalo podjetju, ki se ukvarja s transportnim prevozom, dobiček. Mesta se bodo morala odločiti in onemogočiti dostavo in prevoze vozilom s konvencionalnimi sredstvi. Seveda ne z dekretom, ampak načrtom, kako to realno doseči, v sodelovanju z vsemi družbenimi akterji," še pravi Bratina.

Vse našteto pa v realnem pogledu zajema potrošnike. Z zornega kota logistične sfere so namreč cene prevozov danes mnogo prenizke, da bi se lahko šli zelen posel. Bratina pojasni, da gre za ogromen razkorak med zahtevami, kakšnim standardom mora prevozniško podjetje zadostiti, in pa ceno, ki jo je naročnik pripravljen plačati: "Logistična podjetja, imam občutek, se počutijo prikrajšana, da jim ne glede, da se skozi transport in logistiko obrača veliko denarja, na koncu ostaja malo dobička, ki bi ga lahko vlagali nazaj v razvoj in čistejše tehnologije." Cilj podjetij ni razvijati se zgolj z zadolževanjem, ampak ustvarjanje in usmerjanje precejšnjega dela dobička nazaj v dejavnost.

Pomemben je odkup starih vozil
Danes smo v fazi, ko proizvajalci vozil ne morejo biti odvisni od nabiranja županskih političnih točk. Zato z upanjem, da se jim bo to obrestovalo v prihodnosti, že danes prevzemajo vse več denarnih bremen. Bratina je za oddajo Avtomobilnost potrdil, da svojim partnerjem poskušajo ponujati rešitve, paketne rešitve, kjer ne bi več govorili o ceni izdelka, ampak o vrednosti sredstva, ki ga prevoznik potrebuje za svoje delo.

Med drugim na to področje prihaja tudi t. i. buy back. Bratina o tem pravi: "Vzameš novo vozilo, mi pa vzamemo po določenem številu let nazaj rabljeno vozilo."

DAF je že predstavil 40-tonski tovornjak z elektromotorjem, ki energijo črpa iz baterije s kapaciteto 170 kilovatnih ur in lahko med hitrimi polnjenji, ki trajajo dobre pol ure, prevozi okrog sto kilometrov. Električne tovornjake razvijajo tudi Renault, Volkswagnov partner Navistar, pri katerem zatrjujejo, da bodo do leta 2025 izdelovali več električnih tovornjakov kot Tesla, MAN, Volvo. Foto: DAF

A vrnimo se k meščanom in dejanskim uporabnikom vozil. Z elektromobilnostjo bodo dobili več udobja. Kaj pa varnosti?

Udobje prinaša več varnosti
Igor Velov, zdaj že nekdanji direktor Agencije RS za varnost prometa (AVP), je za Avtomobilnost o tem povedal. "Na področju gospodarskih vozil imamo v zadnjem obdobju veliko sprememb z vidika varnosti v cestnem prometu." Želi si, da bi bilo več poudarka na delovnem okolju, na prostoru voznika. Dejal je, da je pomembno, kakšne pogoje za vožnjo ima voznik, torej ergonomski vidik. Pri počitku ni treba upoštevati zgolj dimenzije, ampak tudi vse preostalo, kar nudi udobje in tudi dobro počutje. "Kajti v vsakem poslu je najpomembnejši človek, če pa je človek zadovoljen, to vpliva tudi na osredotočenost, spočitost, na varnost voznika in posledično tudi na splošno prometno varnost," pravi Velov.

Eden ključnih trenutkov na področju varnosti se je zgodil leta 2015, ko je evropska komisarka za transport Violeta Bulc med drugim potrdila nova pravila, ki velevajo možnost novih pogonov. Zaradi največje skupne mase so bili proizvajalci do zdaj zelo rezervirani do novih vrst pogonov, v prvi vrsti hibridov in povsem električnih tovornjakov, ki za delovanje potrebujejo tudi težke baterijske sklope. Nova pravila omogočajo višjo skupno maso praznega tovornjaka, če uporablja do narave prijaznejše vrste pogona.

In prihaja tehnika, ki nam bo vsem skupaj zagotavljala več varnosti. A spet ne bo dovolj, da obstajajo varni prototipi. Če hočemo večjo varnost za vse nas, bo ta z množico senzorjev podprta napredna vozila treba spraviti tudi na ceste. In s tem smo spet pri kolektivnih odločitvah naše družbe.