Nekateri potniki se bojijo tudi pogleda v globino. Foto: Matija Janežič
Nekateri potniki se bojijo tudi pogleda v globino. Foto: Matija Janežič
Letenje
V potniški kabini letala lahko pridejo do izraza strahovi, ki so sicer skriti globoko v nas. Foto: Matija Janežič
Letenje
O strahu pred letenjem smo se pogovarjali z Goranom Puljićem, vodjem kabinskega osebja pri Adria Airways. Foto: MMC RTV Slovenija
Letenje
Razlogi za strah pred letenjem so lahko zelo različni, a jih je treba jemati resno. Foto: Matija Janežič
Letenje
Pred letenjem imamo mnogi zelo nelagodne občutka, skoraj nikoli pa se ne bojimo tega, da bi na nas strmoglavilo padajoče letalo. Foto: Matija Janežič

Letenje velja za enega najvarnejših načinov potovanja, kar dokazujejo tudi različne statistike. Na ameriškem ministrstvo za promet so, denimo, izračunali, da je letenje kar 29-krat varnejše od vožnje z avtomobilom, varnejše pa je tudi od drugih načinov potovanja, predvsem tistih, v katere so vključeni različni amaterji oziroma "neprofesionalci", kakršni smo, denimo, povprečni vozniki avtomobilov.

Ljudje se, čeprav jim razum govori, da je potovanje z letali zelo varno, še vedno bojijo letenja, saj strah pred letenjem nima veliko opraviti s statistikami in razumom, prav tako tudi ne s tveganjem, ampak večinoma izhaja iz nerazumnih strahov, ki pa imajo lahko zelo realne posledice.

Zavedanje krhkosti in ranljivosti
Zakaj se, denimo, nekdo, mogoče niti tisti, ki živi ob prometnih letališčih, ne boji tega, da bo letalo v primeru nezgode strmoglavilo nanj, ko vstopi v potniško kabino, pa se boji, da se bo zgodilo nekaj hudega.

Odgovor morda poznajo strokovnjaki, ki pravijo, da strah pred letenjem ni zares povezan s tveganji, ki jih prinaša letalski promet, ampak bolj z nelagodnim zavedanjem o krhkosti in ranljivosti nas in našega življenja, ki pridejo do izraza predvsem tedaj, ko se pustimo zapreti v tesno potniško kabino letala, ki poleti v višine, za katere nismo bili ustvarjeni, in v okoliščine, nad katerimi nimamo nadzora. Mogoče na naš strah pred letenjem vpliva celo antična legenda o Ikarju, ki je letel previsoko in preblizu soncu ter za kazen strmoglavil v morje.

Strah pred letenjem nima enotne oblike, ampak je skupek različnih strahov, ki nimajo veliko skupnega in ne nastopajo vedno in pri vseh vsi hkrati. Med vzroki za strah pred letenjem so lahko klavstrofobija, se pravi strah pred zaprtim prostorom, napad panike v prostoru, iz katerega ne morete uiti, strah pred veliko višino, strah pred padcem v globino in podobno.

Potnik na letalu se lahko boji tudi gneče in interakcije z drugimi potniki, bivanja v pregretem okolju s postanim zrakom, pasivnega čakanja z občutkom nemoči, da lahko kaj stori, turbulenc ali možnosti terorističnega napada, strah pa ga je lahko tudi zvokov in občutkov, za katere ne pozna vzroka, odvisnosti od njemu neznane tehnike in pilotove presoje, težave pa lahko povzroča tudi dejstvo, da preprosto "nima nadzora nad situacijo", nekaj, kar pogosto muči tudi voznike, ki za volanski obroč avtomobila, v katerem se peljejo, nikoli ne pustijo nikogar drugega razen sebe.

Ukrepi kabinskega osebja na letalih
Vzrokov za strah pred letenjem je torej veliko, veliko pa je tudi letalskih potnikov, ki se spoprijemajo z njim, zato ima pomoč takšnim potnikom velik pomen tudi pri delu kabinskega osebja na letalih. O tem nam je nekaj povedal Goran Puljić, vodja kabinskega osebja pri Adria Airways.

Eden prvih ukrepov kabinskega oseba je aktivno pozdravljanje potnikov, ki vstopajo v letalo. To ni le vljudnostne narave, ampak si na ta način osebje pridobi osnovno predstavo, s kakšnimi potniki bodo imeli opravke med poletom in kakšne so specifične potrebe med letenjem. Ko potnika ogovorijo in pogledajo v oči, lahko razberejo marsikaj, še posebej, če pogled umika ali pa se razlikuje od drugih potnikov. Strah je včasih skrit tudi v nejevoljo, agresijo ali celo bolezenske težave med poletom, ki v bistvu izhajajo iz strahu med letenjem.

Potnik potrebuje vso pozornost
Kot pravi Puljić, je strah pred letenjem zelo pogost in ima čisto logične razlage, ki bi jih lahko teoretično odpravili, a v praksi to pogosto ne pomaga. Pomembno je, da potniku in njegovemu strahu namenijo vso pozornost, ki jo potrebuje. To storijo predvsem s pogovorom in ga spremljajo z opazovanjem. Med pogovorom se sprošča tudi hormon sreče oksitocin, ki v takšnih primerih bistveno zmanjša stopnjo strahu. Potnike poskušajo tudi zamotiti z delitvijo hrane in pijače ter možnostjo nakupa različnih predmetov.

Pomembno je tudi priznavanje strahu. Manj težav s tem imajo mogoče starejši potniki, ki potujejo redko ali povejo, da prvič letijo in da jih je strah. Potniki, ki pogosto potujejo in bi od njih zaradi položaja in podobe v družbi pričakovali, da bodo laže priznali, da jih je strah, to teže priznajo. Strah žal ne izbira izobrazbe in družbenega položaja, ampak lahko prizadene vsakogar.

Na tematiko fobij v prometu smo se v Avtomobilnosti pripravljali dlje časa, saj je tema obširna, zelo občutljiva in odpira vrata na vsakem koraku, kamor koli smo pogledali. Avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez se je s to tematiko še kot inštruktor varne vožnje srečeval tako s tistimi, ki so imeli prometno nesrečo, kot s tistimi, ki že dlje časa niso vozili avtomobila in so se želeli na nov način spet vključiti v promet. Če imate fobije, vezane na promet in vožnjo avtomobila, se nam javite in pišite na naslov petra.jakob@avtomobilnost.si. Pomagali vam bomo.

Matija Janežič