"Opažam, da je vse manj druženja s pitjem, takih, prijetnih večerov med prijatelji, ko vmes še kaj kvalitetnega srkneš. In to je škoda," je za MMC razložila Romana Razgor, uvoznica konjaka za Slovenijo. Njen cilj, ko je pred letom dni začela uvajati večere konjaka, je, oživiti take večere in hkrati s tem razviti kulturo pitja žganih pijač. Zlasti med mladimi, za katere se izbira žganja za petek zvečer bolj ali manj vrti okoli cene.

"Treba je poznati razliko med črno vodko in konjakom. In konjak bi lahko označili za 'zdrav alkohol', saj je brez kemije in brez umetnih snovi," nadaljuje. Pomisleke glede cene - to francosko žganje, brez katerega samemu Napoleonu živeti ni bilo, le velja za prestižno - pa Razgorjeva zavrne, češ da nas bo merica konjaka prišla štiri evre, kar je isto, kot bi odšteli za aperol-spritz, ki pa še zdaleč ni tako naraven kot konjak.

Pijača s tradicijo
Do konca večera v restavraciji Evergreen sredi golfišča na Smledniku so tudi največji dvomljivci lahko le pritrjevali, da si konjak nedvomno zasluži več pozornosti slovenske pivske javnosti. Pa čeprav je iluzorno pričakovati, da bi ta jantarna pijača postala ravno nova juice-vodka ali jäger. Navsezadnje je njena prodaja v Evropi v zadnjem času opazno padla, je pa zato - podobno kot šampanjec - v porastu izvoz na Kitajsko.

Destilacija konjaka izvira iz 17. stoletja in ostaja vezana izključno na vinorodno pokrajino v okolici zahodnega francoskega mesta Cognac, kjer od konjaka živijo cele družine. Podobno, kot lahko z izrazom šampanjec označujemo le peneče vine iz pokrajine Šampanja, si tudi ime konjak lahko nadene le žganje iz te pokrajine.
Konjak pridelujejo iz treh določenih sort belega vina, destilacija poteka štiri mesece, vino pa gre skozi dvojni postopek destilacije. Konjak nato v hrastovih sodovih iz pokrajine Limousin starajo najmanj dve leti. Na sinočnji degustaciji smo denimo pokušali konjake, stare med osem in skoraj 50 let.
Konjak za k tartufom, konjak za k ingverju
Pomisleke, kako gre sedem hodov hrane z osmimi mericami žgane pijače, ne pa vina, je Razgorjeva zavrnila, češ, da "gre prav lepo čez, naslednje jutro pa nas glava ne bo bolela".
Za vsako izmed jedi je primeren konjak Rozgorjeva izbrala skupaj s publicistom in poznavalcem alkoholnih pijač Dragom Medvedom, ki je zbrano druščino popeljal čez "konjak zgodbo" od mlajših, takih s podtoni suhih sliv, do starejših in zrelejših, v katerih so se dimni podtoni mešali z blagimi priokusi lešnikov in kutine pa vse do karamelno-kavnih.

Ob tem je dokazal, da se da najti primeren konjak za vse: od tatarskega bifteka, jakobovih pokrovač s tartufi in ingverjeve juhe s kraljevo kozico, do fužev z baziliko, tempure orade na limoninem pireju in jagnječje zarebnice z gosjimi jetri.
Mešanica mošta in konjaka za desert
Za piko na i pa je poskrbela znamka Reynac s svojim "hitom" - Reynac Pineau, pri čemer gre za mešanico mošta in konjaka s precej nižjim deležem alkohola. Reynac gre odlično skupaj s čokolado in cigarami. Hedonizem v svoji polni obliki.
"Gre za pijače za posebne priložnosti v duhu tradicije naših starih očetov, ko so alkohol zaklepali v omare in ga odmerjali le po kapljicah," razlaga Medved, ki še pove, da se konjak v rokah počasi segreva (in nikakor ne pogreva nad ognjem, kot to počno nekateri), da se z njim ne nazdravlja in da se ga nikdar ne doliva.

Naslednjič bodo konjake predstavili 7. marca na idilični lokaciji Zlatega griča ob Slovenskih konjicah, sicer pa nameravajo tovrstne večere narediti za stalnico. Že 14. marca se bo tako, denimo, zbralo okoli 40 vinarjev, vključno s tujimi, ki bodo stroki in obiskovalcem predstavili svoj jagodni izbor.