Deželica, v kateri na skoraj vsakem hribčku uspeva vinska trta. Takšna je jesenska podoba vinorodne Bele krajine, kjer ima vinarstvo dolgo zgodovino.

Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Pred 110 leti so se vinogradniki povezali v zadrugo, da bi zaščitili in pospešili vinogradništvo. Kmalu so zadružniki ugotovili, da potrebujejo skupno vinsko klet. In so jo zgradili – takšno v obliki predora. Pravijo ji tunelska vinska klet.

"Nad nami je kar nekaj metrov zemlje in tukaj so idealni pogoji za hrambo vina. Vino potrebuje ustrezno temperaturo in tukaj je celo leto temperatura nekje od 12 do 13 stopinj Celzija," v največjem vinskem hramu v Beli krajini pojasnjuje enolog Jure Štalcar.

Vinska klet v obliki predora

Zadružništvo v Metliki nikoli ni zamrlo
Rezbarije na vinskih sodih pa prikazujejo vinogradniško življenje nekoč. Eden izmed njih na primer prikazuje vez vinske trte, ki je bila nekdaj žensko opravilo. Izvemo tudi, da v sodih zori rdeča, v moderni posodi pa bela žlahtna kapljica. Klet se je do danes ohranila, ker zadružništvo v Metliki nikoli ni zamrlo.

"In tako so tudi naši predniki pred 110 leti ugotovili, da posameznik ni dovolj na trgu, da je bolj pomembno, da se združijo, da združijo moči, čeprav takrat niso imeli znanja, tehnologije, ampak so videli neki izziv v tem skupnem nastopu," pravi Tatjana Malešič, direktorica Kmetijske zadruge Metlika, ene največjih slovenskih zadrug, ki se danes ukvarja z vinsko kletjo in z drugimi oblikami živilske dejavnosti.

O tem, kako uspešni so, priča polna soba priznanj in medalj. Ekipa, ki vodi zadrugo in klet, ter metliški župan sta ob visoki obletnici zadružništva izkazala zadovoljstvo in ponos ter temu primerno nazdravila – s prestižnim vinom, ki ga je dala belokranjska trta in je dozorelo v največji belokranjski kleti.