Slovenska kulinarika je izjemno pestra, tujci so nad njo navdušeni, kljub temu pa po obisku kakšne tuje dežele hitro ugotovimo, da nimamo razvite ponudbe slovenske ulične hrane. To je opazil tudi strastni ljubitelj jadranja in kuhanja, sicer pa poklicni urar, Stanislav Logar - Stanč skupaj s svojo družino. Na Ciril-Metodovem trgu, nasproti stolnice, je urarno, ki jo je vodil že njegov dedek in oče, preuredil v Klobasarno, ki bo ponujala originalno kranjsko klobaso, zaščiteno z geografsko označbo v Sloveniji. Slavnostnega odprtja se je udeležil tudi znani slovenski etnolog in kulturni antropolog Janez Bogataj.
Bogataj: Slovenci izhajamo iz besede "slow" (počasi)
Janez Bogataj je za MMC povedal, da smo Slovenci, kar se tiče ponosa svoje kulinarike, vedno precej počasni in s časovnim zamikom ugotovimo, da imamo zelo kakovostno, zdravo in okusno hrano, na katero bi morali biti ponosnejši in jo prinesti na ulice ter razvijati ulično kulinariko, ki bi bila prepoznavna tako za turiste kot domačine. Bogataj je sicer kranjski klobasi že v preteklosti namenil veliko pozornost, saj je izdal obsežno monografijo na kar 176 straneh z naslovom Mojstrovine s kranjsko klobaso.
Kaj bo Klobasarna ponujala?
V prvih dneh po odprtju bo v Klobasarni mogoče okusiti seveda sveže kuhano kranjsko klobaso, po želji boste lahko uživali v polovički ali celi, zraven bodo po tradicionalnem slovenskem izročilu ponujali kajzerico, žemljico oziroma kruh ter gorčico in hren. Lastnik Stanislav Logar - Stanč je pojasnil, da razmišljajo tudi o prilogah, ki bodo vezane na sezono oziroma letni čas. Pozimi se namreč zraven kranjske klobase izvrstno prileže kisla repa in zelje, pa tudi krvavice. Ponudbo bodo v prihodnjih mesecih razširili še z joto in ričetom. V Klobasarno bodo vabljeni tudi vegetarijanci, saj bosta jota in ričet pripravljena brez svinjske masti in klobas. Kdor bo želel, jo bo lahko vzel posebej.
Slovensko meso, slovenski kruh in pijača
Da gre za resnično avtohtono slovensko kulinarično ponudbo v Klobasarni, priča sam izbor surovin. Kruh bo pekla Pekarna Grosuplje, kranjska klobasa pa bo v Ljubljano prispela iz Kranja, kjer domuje eden izmed trenutno 11 slovenskih certificiranih proizvajalcev originalne slovenske kranjske klobase, podjetje Arvaj. Ponudbo bo zaokrožil cviček in domače slovensko pivo, voda in radler.
Izdelovanje Kranjskih klobas izvira iz kulturne dediščine kolin. Njihova dokumentirana geografska opredelitev sega v drugo polovico 19. stol. in pomeni klobaso s Kranjskega na območju celotne habsburške monarhije, pa tudi drugod po Evropi in v svetu. Za prodajo morajo biti kranjske klobase označene s pasico ali etiketo, na katerih sta poleg znaka "Kranjska klobasa – zašpiljeno dobra od 1896" še naziv certificiranega proizvajalca in uradni znak kakovosti "geografska označba". Tako izdelujejo kranjske klobase certificirani proizvajalci, združeni v Gospodarskem interesnem združenju Kranjska klobasa. Izdelovanje kranjske klobase je značilno za celotno območje Slovenije. S tem imenom, a po drugačni recepturi, jo izdelujejo še v nekaterih drugih evropskih državah in drugje po svetu.
"Klobasa" vsa družina in prijatelji
Na lokaciji trenutne Klobasarne že od leta 1939, ko je začela obratovati urarna, moči združuje vsa družina Logar. Tovrstna tradicija se je ohranila, saj so pri prenovi sodelovali vsi. Grafično podobo je izdelala hčerka lastnika, Ana Logar, sicer grafična oblikovalka, notranja podoba pa je delo družinskega prijatelja, arhitekta Denisa Petrovčiča. Nasvete in vsestransko pomoč je "okronala" tudi žena Damjana, sin Urban in številni drugi, predvsem prijatelji. Delovni čas Klobasarne bo od ponedeljka do sobote od 10. do 23. ure, v nedeljo pa od 10. do 15. ure.
Samo certificirani proizvajalci lahko proizvajajo Kranjsko klobaso in jo tako tudi poimenujejo!
Za pripravo Kranjske klobase se uporablja samo najboljša svinjina I. in II. kategorije. Nadev je pripravljen iz razdetega svinjskega mesa (75-80 %) in trde slanine (20-25 %). Dovoljeni dodatki so do 5 % vode, nitritna sol, česen in poper. Druge sestavine niso dovoljene. Meso mora biti razrezano na koščke od 10 do 13 mm, slanina pa od 8 do 10 mm. Nadev se polni v tanka prašičja čreva premera od 32 do 36 mm. Oblikujejo se v pare, dolžine od 12 do 16 cm (teža para je od 180 do 220 g). Pari se zašpilijo z leseno špilo. Klobasa se vroče dimi z bukovimi drvmi in toplotno obdela na temperaturi do 70 °C.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje