V Belgiji svoj
V Belgiji svoj "pomfrit" jemljejo skrajno resno, posebej pomemben pa je postopek cvrtja. Foto: MMC RTV SLO/ Eva Košak
Za najpristnejšo izkušnjo uživanja ocvrtega krompirčka velja zobanje iz papirnatih vrečk. Foto: MMC RTV SLO/Eva Košak
Tudi v belgijskih lokalih in gostilnah vam bodo postregli s kakovostnim "pomfritom". Foto: MMC RTV SLO/ Eva Košak
Največja dilema ob nakupu ocvrtega krompirčka v Belgiji je izbira omakice. Nekateri kioski imajo poleg klasične majoneze ali kečapa na voljo do petdeset različic. Foto: MMC RTV SLO/ Eva Košak

Med najznačilnejše belgijske kulinarične presežke uvrščamo čokoladne pralineje, vaflje in neskončno paleto butičnih znamk piva. Ob degustiranju zadnjih pa se marsikomu prileže grizljanje pristnega belgijskega ocvrtega krompirčka.

Cvreti naj bi ga začeli valonski ribiči
Že Poirot, znameniti knjižni detektiv Agathe Christie, je svojim sogovornikom pogosto nejevoljno pojasnjeval, da ni francoskega, pač pa belgijskega rodu. Ocvrti krompirček se srečuje s podobnimi težavami. V ZDA z imenom "French fries" (francoski krompirček, ki je v obdobju po 11. septembru kot odgovor na šibko podporo Francije za napad na Afganistan za nekaj časa postal celo "krompirček svobode" ali "freedom fries") namigujejo na francoski izvor, Belgijci pa za to ponujajo svojo razlago. S takrat vedno bolj priljubljenim ocvrtim krompirjem naj bi se ameriški vojaki prvič srečali v Belgiji med prvo svetovno vojno, francoskost pa so mu pripisali zaradi francosko govoreče belgijske vojske. Drugi menijo, da je tak način priprave konec osemnajstega stoletja uvozil že avtor deklaracije ameriške neodvisnosti in predsednik ZDA Thomas Jefferson, ki se je nad ocvrtim krompirjem navdušil v času svojega ambasadorstva v Parizu.

Belgijci pravijo, da so s cvrtjem na tanke rezine narezanega krompirja začeli okoliški ribiči konec sedemnajstega stoletja v bližini valonskega (francosko govorečega) mesta Namur. Ker pozimi v reki niso nalovili dovolj majhnih rib za cvrtje v masti, so jim začeli dodajati še rezine krompirja.

Zahteven postopek: Raje obiščite kakšno stojnico
Danes v Belgiji svoj "pomfrit", "pommes frites" ali preprosto "frites", kot mu pravijo sami, jemljejo skrajno resno, posebej pomemben pa je postopek cvrtja. Priporočajo uporabo nizozemske sorte krompirja bintje, krompir pa mora biti sveže narezan na približno centimeter debele rezine (zamrznjene različice in tanko industrijsko narezani koščki veljajo za velik spodrsljaj). Krompir mora biti pred cvrtjem dobro osušen, potem pa se mora približno osem minut na 160 stopinjah peči v rastlinskem olju ali, še bolje, v živalski masti. Najbolj priporočljiva je uporaba cvtnika.

Krompirček po tem postopku osušijo s pomočjo papirnatih brisačk, potem pa ga še za dodatnih nekaj minut ocvrejo v maščobi, ki mora tokrat dosegati kar 190 stopinj Celzija. To mu doda značilno hrustljavost.

Letna poraba: petinsedemdeset kilogramov na osebo
Ocvrti krompirček je v Belgiji najbolj priljubljen ulični prigrizek. Tamkajšnji prebivalci naj bi po nekaterih podatkih v enem letu zaužili petinsedemdeset kilogramov ocvrtega krompirčka na osebo, kar za tretjino več kot v ZDA. V državi obratuje več kot štiri tisoč stojnic s priljubljeno malico, za najpristnejše pa veljajo tiste, kjer cvrtje postrežejo v papirnatih kornetih.

(Pre)dolg seznam omakic
Največja dilema pri malicanju ocvrtega krompirčka ostaja izbira prave omake, saj je velikokrat na voljo tudi do petdeset različic. Ob standardnem kečapu in majonezi se med drugim največkrat pojavljajo kumarična, brazilska in andaluzijska omaka ter omaka z okusom žara.

Znameniti kioski opevani celo v šansonih
V Bruslju, kamor v sodobni Evropi "vodijo vse poti", obratujejo številne "friteries" ali po flamsko "fritkots" oziroma kioski s krompirčkom, ki veljajo za znamenite, zato se pred okenci pogosto ustvarjajo dolge vrste lačnih ust. Eden izmed takšnih je "Maison Antoine", ki obratuje že šestdeset let in poleg legendarnega pomfrita ponuja tudi druge tipične primerke hitre hrane, kot so hot dogi, hamburgerji in ocvrte ribje palčke.

Med bolj znane spada tudi "Frit Flagey", ki stoji na istoimenskem trgu in ga je v pesmi Madeleine omenjal celo veliki šansonjer Jaques Brel. Nekateri lokalni prebivalci sicer menijo, da je kiosk zaspal na lovorikah pretekle slave, a so ga ob grožnji z zaprtjem kljub vsemu rešili s peticijo.
Vseprisotnosti pomfrita se seveda zavedajo tudi tamkajšnji lastniki barov, in zato se številni lahko pohvalijo z napisom "frites aceptees", kar pomeni, da so tam dobrodošli vsi, ki malicajo krompirček z okoliške stojnice (in si po možnosti ob tem privoščijo kakšno izmed znamenitih belgijskih piv).

"Pomfrit" kot simbol revolucije
Kljub promoviranju znamenitih stojnic velja, da vam z radodarno porcijo kakovostnega krompirčka postrežejo tudi v večini barov in restavracij, po navadi za manj kot tri evre (kar je ob sicer visokih belgijskih cenah več kot dobra kupčija). Ocvrtemu krompirčku so posvečene tudi knjige, v mestu Brugges pa obstaja celo muzej, ki je v celoti posvečen tej priljubljeni specialiteti.

Pred nekaj leti je jed dobila tudi politično konotacijo, saj je v času belgijskega brezvladja, ki je bilo posledica ideoloških razhajanj med flamskimi in francoskimi politiki, postala simbol protestnega gibanja. Prav ocvrti krompirček naj bi bil tisto, kar ljudi združuje ne glede na njihov izvor. V ta namen so ustanovili gibanje "revolucija ocvrtega krompirčka", v okviru katerega so po mestih države delili brezplačne porcije.