JRE, katerega začetki segajo v 70. leta v Francijo, se sama sicer ne rada neposredno povezuje z Michelinom, saj so ubrali popolnoma drugačno pot - gre za zvezo več kot 350 mladih kuharskih mojstrov in lastnikov restavracij iz 12 evropskih držav (leta 2008 so dodali še Avstralijo), ki sta jim skupni "nadarjenost in strast do svojega poklica", kot so zapisali pri JRE.

Za vstop v JRE ne smeš biti starejši od 35 let (dejavni član lahko ostaneš največ do 45. leta, nato si "samo" še častni član), vključene restavracije pa združuje visoka kakovost, inovativnost, kombiniranje tradicionalnega z modernim in, žal, tudi cena. Restavracije JRE niso med najcenejšimi, kar pa je razumljivo, saj poceni hrana in kakovost pač ne gresta z roko v roki, kar vam bo povedal vsak vrhunski kuharski mojster.

JRE-jev kulinarični vodnik v odsotnosti Michelinovega tako pri nas velja za kar precejšnjo referenco, vsem 13 uvrščenim ni kaj očitati, je pa res, da zaradi starostne omejitve v vodniku ne boste našli nekaterih najboljših v Sloveniji.
Slovenija se je združenju JRE priključila leta 2007, za kar je najbolj zaslužen Tomaž Kavčič, kuharski mojster Gostilne pri Lojzetu (Zemono), ki je bil prvih pet let tudi predsednik slovenske izpostave JRE-ja. Lani ga je na čelu zamenjal Jure Tomič iz brežiškega Debeluha, ki zdaj načeluje letni konferenci, na kateri člani podajo svoje predloge za nove vpise v JRE. Lani so jih predlagali pet, od tega sta bila izbrana dva.

Začelo se je s četverico ...
Slovenski JRE so ob Lojzetu sprva tvorile še Hiša Franko, Gostilna pri Danilu in Gostilna Apolonija, ki je danes v druščini več ni. Četverici so se v petih letih pridružile Gostilna Rajh (Bakovci), Gostilna Rakar (Trebnje), Kendov dvorec (Spodnja Idrija), Ošterija Debeluh (Brežice), Brioni (Kranj), Pikol (Nova Gorica), Rizibizi (Portorož) in restavracija Dam (Nova Gorica), zadnji dodatek pa sta Restavracija Pavus (Laško) in Gostilna Mahorčič (Rodik).

Kavčič je za MMC povedal, da je po njegovem mnenju kar nekaj slovenskih gostiln na dobri poti za vstop v JRE, a da se morajo s časom še dokazati in uveljaviti. Sam nanje ne gleda kot na "konkurenco", ampak kot na kolege in prijatelje, kar je tudi eno od nenapisanih pravil JRE - da si mladi chefi med seboj pomagajo, se dopolnjujejo in ne tekmujejo.

Štajerski dodatek
Eden tistih, ki se je v zadnjem času dokazal in se dodobra uveljavil kot morda najboljši kuharski mojster Štajerske (ob bratih Vračko in Borutu Jovanu), je Marko Pavčnik iz Pavusa. Pavčniku (ki vodi restavracijo na laškem gradu skupaj s soprogo Katjo) kreativnosti nedvomno ne manjka, saj večino svojih krožnikov menjava vsake tri mesece. "V treh mesecih vsakodnevnega kuhanja se jedi hitro naveličam. Toliko je novih idej. Meni ni težko biti kreativen, to je nekaj, kar sem. Na tak način delam. Morda se bom z leti kaj spremenil, kdo ve? Čas pokaže, kateri krožniki se izkristalizirajo kot večni," je povedal za MMC.

Pavčnik, ki pravi, da so mu najbližje t. i. 3 chefi (Bine Volčič, Uroš Štefelin in Igor Jagodic) ter mladi štajerski kolega Borut Jovan (Livada Prestige v Moravskih Toplicah), na JRE ne gleda kot na lovoriko, ampak bolj kot na priznanje, da delaš v pravi smeri. Na takih lovorikah in priznanjih torej ne moreš zaspati, gre le za dodatno referenco, "logotip, ki ga nekateri tujci prepoznajo in takoj, vedo kam sodiš".
"Z vsakim vpisom v vodnik si lahko privoščiš manj napak"
"Mlad, talentiran, strasten kuhar, lastnik lastne restavracije. Pritisk vedno ustvarjaš sam sebi, žene te notranja želja po več, ne glede na tablo pred vrati. Z vsakim vpisom v kulinarični vodnik, z vsako oceno na spletu, z vsako tablo pred vrati so pričakovanja gostov višja in privoščiš si lahko vedno manj napak," razmišlja 33-letni Pavčnik, ki se je v zadnjem letu angažiral tudi zunaj kuhinje.
Tako za Dnevnik piše precej odmevno kolumno, v kateri brez dlake na jeziku razkriva manj bleščeče zaodrje vrhunske kulinarike, kot komentator pa se je tudi pridružil drugi sezoni Popovega resničnostnega šova Gostilna išče šefa.

Da JRE pritegne tuje goste in pozornost širše, mednarodne javnosti, se strinja večina vprašanih v elitnem klubu. A pogosto to ni dovolj. Letna članarina namreč znaša 1.500 evrov, kar je za nekatere več, kot jim članstvo dejansko prinaša, povprečnemu slovenskemu jedcu, ki zaide v kraj z restavracijo JRE, pa izvesek nad vrat ne pomeni kaj dosti.
Na tem področju slovensko izpostavo JRE-ja tako čaka še nekaj dela, če se želi spromovirati tudi onkraj maloštevilne družbe kulinaričnih poznavalcev.