Kalifornijska vina, uporabljena na pariški degustaciji leta 1976. Foto: AP
Kalifornijska vina, uporabljena na pariški degustaciji leta 1976. Foto: AP
Parižani so po degustaciji postali pozorna na ameriška vina. Foto: AP
Zmagovalna stekelnica chardonnayja iz kalifornijske kleti Chateau Montalena. Foto: AP
Alan Rickman kot Steven Spurrier v filmu Bottle Shock. Foto: AP
Hrvaški izseljenec Mike Grgich, legenda med vinarji, ki je sčaral zmagovalni chardonnay. Foto: AP
Ameriški vinar Bo Barrett med hrastovimi sodi v kleti posestva Chateau Montelena v kalifornijski Calistogi. Vinarji iz Nape so zasloveli prav zaradi pariške degustacije. Foto: AP
V filmu Bottle Shock so se pariške vinske degustacije lotili na humoren način. Foto: AP

Na degustaciji tistega majskega dne leta 1976 so namreč vina novega sveta prvič premagala francosko klasiko. Kalifornijska vina so porazila bordojce in popolnoma premešale karte v industriji.

Degustacijo je pred skoraj natančno 40 leti, 24. maja 1976, organiziral Steven Spurrier, britanski trgovec z vini, ki danes velja za eno največjih avtoritet in ocenjevalcev na svetu vina ter idejni oče referenčnega Decanterjevega ocenjevanja - Slovence je nedavno navdušil predvsem, ko je vino Marjana Simčiča uvrstil med pet najboljših na svetu! Gre za desertno vino Leonardo, letnik 2009.


Vinski dvoboj na RTV SLO
Film Vinski dvoboj (Bottle Shock, 2008), posnet po sloviti pariški degustaciji, si lahko ogledate v soboto ob 20.05 na prvem programu TV Slovenija. Vinsko avtoriteto, ocenjevalca Stevena Spurrierja, igra nedavno preminuli britanski igralec Alan Rickman.

A nazaj k Parizu. Skratka, Spurrier, takrat še mladič v poslu, ki je v Parizu kupil prodajalnico z vini Caves de la Madeleine, nato pa ji pridružil še L'Académie du Vin, prvo francosko zasebno
vinsko šolo, se je s svojo ameriško poslovno partnerko Patricio Gallagher odločil, da v čast ameriške dvestoletnice (pa tudi zaradi upadanja prodaje) priredi posebno degustacijo ameriških vin, saj sta hotela pritegniti pozornost na odlična nova kalifornijska vina in dokazati, da lahko kljub precej nižji ceni parirajo čislanim francoskim.

Bela in rdeča degustacija
V ocenjevalni komisiji je sedelo kar nekaj veljakov iz francoske vinske in kulinarične elite, ki so vrteli kozarce, okušali in pljuvali 20 vzorcev kalifornijskih in francoskih vin. Med 11 ocenjevalci sta bila tudi Spurrier in Gallagherjeva, a je bilo dogovorjeno, da se v končnem seštevku upoštevajo zgolj ocene francoskih strokovnjakov. Ker je šlo za t. i. slepo degustacijo, so vzorce najprej ocenili, šele potem pa videli etikete.


V Sloveniji prvič festival, kjer boste lahko prvič poskusili bordojce
17. oktobra se Ljubljani obeta Top Vino, prvi vinski festival pri nas, na katerem bo mogoče poskusiti tako prestižne bordojce kot tudi vina novega sveta. Goste iz tujine zvenečih imen je privabil Gašper Čarman, prvi sommelier Slovenije in lastnik eVina, ob bok pa se jim bo postavilo tudi 30 vrhunskih slovenskih vinarjev.

V prvi degustaciji so se pomerila rdeča vina - kalifornijski cabernet sauvignoni proti bordojcem. V drugi pa bela - kalifornijski chardonnayji proti burgundcem. Prav v vsaki od kategorij se je kalifornijsko vino odrezalo bolje, pa čeprav so francoske barve zastopali taki ultra dragi in sloviti težkokategorniki, kot sta denimo Château Mouton-Rothschild (1970) in Château Haut-Brion (1970). A naziv najboljših sta odnesla chardonnay Chateau Montelena (1973) in cabernet sauvignon iz vinske kleti Stag's Leap (1973).

Vinska stroka je bila nad rezultati, milo rečeno, osupla. Še Spurrier, ki je v svoji vinoteki prodajal le francoska vina, ni verjel, da imajo kalifornijska vina dejansko možnost zmage. Francija je le veljala (in po mnogih merilih še vedno velja) za nesporno zastavonošo vrhunskih vin in se ni bila pripravljena nazivu kar tako odreči. Francoska vinska industrija je bila tako po degustaciji razjarjena do te mere, da je zmagovalnim ameriškim vinarjem pošiljala pisma pritožb, Spurrierju pa za kazen za škodo, ki jo je njegov dogodek domnevno zadal podobi francoske superiornosti, za leto dni prepovedala udeležbo na prestižnih francoskih degustacijah.

Od novinarjev prišel le eden
Organizatorji so na dogodek povabili številne novinarje, a je prišel le en: George M. Taber, mladi dopisnik revije Time, ki je hodil na Spurrierova predavanja in ki tisti dan ni našel ničesar boljšega, o čemer bi pisal. Francoski mediji so degustacijo gladko prezrli, ko pa so ji po polnih treh mesecih (!) v Figaroju le namenili nekaj prostora, so rezultate označili za "smešne". Je pa dogodek postal znan (da ne rečem razvpit) po zaslugi Taberjevega članka, in kot je nedavno zapisal Washington Post, do danes je kalifornijska vinska industrija lahko hvaležna, da je bil 24. maj 1976 v Parizu "dan kislih kumaric".

Čeprav je bila Taberjeva zgodba potisnjena globoko v drobovje junijske izdaje Tima, je v ZDA pritegnila veliko pozornosti, prodaja zmagovalnih vin je po trgovinah po vsej Ameriki čez noč poskočila, tudi stara celina pa je postala pozorna na potencial tekmecev prek luže. Danes ima steklenica Stagovega zmagovalnega caberneta sauvignona iz Napa Valleyja ceno okoli 3.500 evrov.

"Predtem novi svet kot vinski pridelovalec v glavah občinstva preprosto ni obstajal," se spominja Spurrier. Ni naključje, da so se le nekaj let po degustaciji Francozi (ko so se nehali kujati) povezali z Američani v eni od uspešnejših vinskih zgodb, vinariji Opus One, ki združuje bordojski Château Mouton-Rothschild in kalifornijsko vinsko klet Roberta Mondavija.

Hrvat dosanjal ameriški sen
In še zanimivost: enolog pri Montaleni, ki je prispevala zmagovalni chardonnay, je bil takrat hrvaški izseljenec Mike Grgich, danes pri 93 letih ena največjih vinskih osebnosti, ki je prav zaradi uspeha pariške degustacije lahko šel leta 1977 na svoje in v Napi ustanovil Grgich Estates (več o Miku Grgichu v našem lanskem članku), vinarijo, ki med drugim zalaga tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo. Poosebljene ameriške sanje, skratka. Ob tem ima rojeni Dalmatinec svoje posestvo tudi na Pelješcu. In tudi za Stag's Leapom stoji vzhodnjak - danes 88-letni sin poljskih imigrantov Warren Winiarski.

Dogodek ni pomemben samo zaradi posledic, ki jih je imel na vinski svet, ampak gre za eno tistih klasičnih zgodb zmage Davida nad Goljatom, malega posameznika nad veliko mašinerijo. Ni čudnega, da je slepa degustacija navdihnila tudi Hollywood, ki je po njej leta 2008 posnel film Vinski dvoboj (Bottle Shock), pripravlja pa se še drugi film na isto temo, Pariška sodba, ki bo posnet po Taberjevi knjigi z enakim naslovom.