Eva Štrukelj je še posebej ponosna na  gugalnega konjička, svoj veliki osebni projekt, za katerega si želi, da bi čim prej našel proizvajalca. Foto: Primož Predalič
Eva Štrukelj je še posebej ponosna na gugalnega konjička, svoj veliki osebni projekt, za katerega si želi, da bi čim prej našel proizvajalca. Foto: Primož Predalič
Slovensko-španski družinici se je pred kratkim pridružila še mala navihanka, zaradi katere so Evine noči (pre)kratke. Foto: LesnaVesna
Za serijo desk in krožnikov Pisanice je oblikovalka črpala navdih iz dediščine belokranjskih pisanic: 'Vsaka ima drugačen ornament, stiliziran iz pisanic, velikosti pa si sledijo v zlatem rezu.' Foto: LesnaVesna
Gospod krokodil (in njegova riba) je igrača in glasbeni inštrument v enem. Foto: LesnaVesna
Kolekcija Dota črpa iz tradicije izdelovanja čipk. Foto: LesnaVesna
Izdelki LesnaVesna so izdelani iz slovenskih materialov v Sloveniji. 'Zato je tudi izdelava butična in rast vzdržna,' v smehu pove ustvarjalka. Foto: LesnaVesna

"Verjetno sem nagonsko iskala svoj izvor, od kod v resnici izhajam," se spominja začetkov svoje znamke LesnaVesna, pod katero s pomočjo partnerja Ignacia, po rodu Španca, zadnjih nekaj let oblikuje dodatke za dom in igrače. "Zelo sem si želela tudi ustvariti nekaj svojega. Kot arhitektka sem delala v različnih birojih, pogosto znotraj velike ekipe, in lastna ustvarjalnost je bila tako vedno v službi nekoga drugega."

Arhitekturi Eva, ko se pojavi lepa priložnost, ostaja dokaj zvesta. "So pa trenutno v Sloveniji za mlade arhitekte razmere precej neprijazne, stroka zahteva preveč dela za samopromocijo; svobodomiselnih naročnikov pa je tudi vedno premalo. Takih, ki iščejo kaj več od živobarvne fasade in hiše iz nemškega kataloga," razmišlja. "Sama sem sicer preveč kreativen in premalo tehničen človek, da bi me arhitektura čisto izpolnjevala. Potrebujem oblikovanje, kjer sem lahko bolj svobodna; kompleksnost in racionalnost arhitekture pa izziv, ki sem ga vesela. Zadovoljna sem, če je lahko moje delo tako razgibano, da potujem od enega pola k drugemu."

V mitologiji, naravi in življenju ni nič enoznačno
Kot je mogoče sklepati iz uvoda, navdih za svojo ustvarjalnost najpogosteje črpa iz slovenske mitologije, pa tudi iz narave ... "Da, tu vidim resnično zakladnico. Mitologija me navdušuje, ker ni - tako kot v naravi in na splošno v življenju - nič enoznačno. Nič ni le dobro ali slabo, je le samosvoje. Vesne so 'dobre"'vile, ker vsakega februarja prebudijo naravo, a znajo biti tudi zelo hude in te grdo kaznujejo, če stikaš za njimi. "

"Ornamenti so čudovita zadeva. Najdeš jih v vseh kulturah: na drugačen, a tudi podoben način. In na tisoč načinov jih lahko sestavljaš. Nekoč so bili povsod: na orodju, stavbnih elementih, oblačilih, danadanes pa so v Sloveniji živi skorajda le še na belokranjskih pisanicah. Ker so se mi zdeli lepa dediščina, sem želela ustvariti nekaj sodobnega, ki bi bilo prisotno vse leto. In tako je nastal set desk in krožnikov Pisanice. Če jih obrneš, na njih režeš; na okrašeni strani pa z njimi postrežeš: prigrizek, suho sadje, salamo. Vsaka ima drugačen ornament, stiliziran iz pisanic, velikosti pa si sledijo v zlatem rezu," nam pove o svoji seriji izdelkov, ki bo v času prihajajočih velikonočnih praznikov še posebej aktualna.

Njena ljubezen do lesa se torej kaže v domačnih izdelkih in domiselnih igračah, za katere se zdi, da jim zadnje čase daje prednost. Tudi zato, ker je pred kratkim drugič postala mama? "Hm, prav verjetno. Ko se starš igra s svojim otrokom, obuja svoje dokaj zakrnele sposobnosti svobodne igre. In začne uživati," pove Štrukljeva in doda: "Od nekdaj me je tudi navduševala otroška ilustracija (moja še neizpolnjena želja iz otroštva je ilustrirati kako knjigo). To je čudovit, fantastičen svet."

Pomembnost dobrega oblikovanja za otroke
Kot oblikovalko in arhitektko pa jo seveda zmotijo tudi neustrezno oblikovani predmeti, še posebej tisti za otroke. "Otroci se namreč šele oblikujejo, zelo so občutljivi oziroma dojemljivi in čut za lepo morajo šele odkriti. Ob tem, ko sem postala mama, sem spoznala resničnost današnjega trga otroških igrač, kako izpraznjen in marketinško zmanipuliran zna biti: ločevanje po spolu, vsiljevanje popolnoma zgrešenih vrednot (je torej dovolj, da smo dekleta lepa in sladka?), pretirano oblikovanje, malo prostora za domišljijo ..."

Proizvajalca svojih prototipov igrač, posebej gugalnega konjička, še išče."Navezala sem nekaj stikov, a smo še v začetni fazi. Krivda je tudi moja: moj zagnani tek v nove projekte trenutno upravičeno in učinkovito upočasnjuje najina štirimesečnica." Najprej oziroma predvsem pa LesnaVesna meri na tujino. Zakaj? "Ker so taki izdelki zaradi narave izdelave in materiala nujno višjega cenovnega razreda. V določenih tujih državah je kupna moč večja, predvsem pa ozaveščenost o pomembnosti pravih igrač, oblikovanju in lesu. In slovenski trg je poleg tega za tak izdelek preprosto premajhen."

Je sploh mogoče konkurirati velikanom na svetovnem trgu ali predvsem prepričati ljudi, da namesto kupa cenenih igrač iz Kitajske otroku raje kupi eno kakovostno lokalnega izvora? "Naloga prav gotovo ni enostavna. Drži tudi, da v prvi fazi razvoja, ko so/bodo naklade še nizke, to gotovo ni izdelek, ki bi ga kupovali množično: je do neke mere nišen, namenjen tistim, ki se zavedajo vseh prej omenjenih slabosti. To je kupec, ki je informiran, kritičen in ceni dobro oblikovanje. Ki je še vedno tudi malo igriv - kupi ga za svojega otroka, malo pa tudi zase."

Kateri od izdelkov ima prav posebno mesto v Evinem srcu in zakaj? "Uživam, ko se, ob kakem večjem poročnem naročilu začnejo elementi sestavljati v celoto: leseni kosi med seboj, embalaža, grafika posvetila ... In vedno znova občudujem strukturo lesa, ki se začne kazati, ko jih oljim. Sicer pa mi je zelo ljub gugalni konjiček, ker simbolizira moj veliki (osebni) projekt, za katerega si želim z vso svojo bitjo, da bi ga lahko (čim prej) spravila v življenje. Ker se mi zdi, da je tako prav, da ga svet in jaz resnično potrebujeva (smeh)."