Foto: Janez Marolt
Foto: Janez Marolt
Tloris. Foto: Obrat Doo
Tloris. Foto: Obrat Doo

V biroju Obrat poudarjajo, da so veliko truda in energije porabili, da bi objekt čim manj posegal v obstoječi hrib in dajal vtis usklajenosti z okoliško naravo, v oči bode njegova surova armiranobetonska konstrukcija.

Skelet hiše, ki ga po navadi zakrivamo in olepšujemo s fasadami, je postal značaj te 135 kvadratnih metrov velike dvoetažne enote, obložene s smrekovim lesom.

Foto: Janez Marolt
Foto: Janez Marolt

Idejo za hišo je arhitekt Blaž Babnik Romaniuk iskal v okoliških kozolcih na Idrijskem, ki so najpogosteje grajeni z močnimi zidanimi ali betonskimi stebri in lesenim polnilom. "Ta kombinacija je odličen izkoristek prednosti obeh konstrukcijskih načinov in obeh gradiv," pravi sogovornik, ki je pri zasnovi hiše upošteval tri dejavnike; vpetost v okolje, pogled na krajino in prijetno bivalno okolje. Slednje je pomenilo predvsem upoštevanje želje lastnikov po prilagodljivosti objekta, možnosti dela od doma "in predvsem zavedanja, da gradijo na edinstveni lokaciji, kar se mora odražati v sami hiši". Več v pogovoru z arhitektom Blažem Babnikom Romaniukom:


Foto: Obrat Doo
Foto: Obrat Doo

Hiša je neke vrste hibrid med klasično hišo in kozolcem, saj ni ne eno ne drugo, a je hkrati oboje. Kako bi vi definirali ta objekt?

Čeprav je mogoče zgradbo videti na dva načina, je to predvsem hiša. Njeno pojavnost pa oblikuje stik z arhitekturno dediščino okolice in krajine. Podobnost s kozolcem pa nastane zaradi upoštevanja konstrukcijskih načel gradnje kozolcev v tem okolju. Prav takšni kozolci stoji čisto blizu hiše.

Je bil objekt zgrajen čisto na novo ali dograjen obstoječemu objektu? Če prav razumem, je na tem hribu prej stal kozolec?

Kozolci v Idriji. Foto: Janez Marolt
Kozolci v Idriji. Foto: Janez Marolt

Hiša je zgrajena na novo. Glavna omejitev ali izziv je bilo zemljišče, ki je greben z zelo majhnim delom ravnega zemljišča. Tako je bilo treba premisliti, kako hišo umestiti na zemljišče, da bo izkop omejen, pogleda v naravo pa najbolj izkoriščen.

Katere so prednosti in slabosti takšne gradnje?

Prednost v kombinaciji betonske in lesene gradnje je bila v tem, da smo lahko zasnovali smiselno nosilno konstrukcijo v kombinaciji s toplino lesa v notranjosti. Sama zasnova konstrukcije nam je omogočila, da smo se lahko prosto odločali, kjer bodo okna in vrata v fasadi ter s tem tudi pogledi in poveze na dvorišče.

Glede na to, da ima hiša leseno oblogo, je bila kakšna posebnost pri toplotni izoliranosti?

Toplotno izolirana je s steno, sestavljena iz prezračevane lesene fasade in kamene volne.

Foto: Janez Marolt
Foto: Janez Marolt

Kakšna pa je bila logika notranje ureditve?

Prostori so urejeni v treh etažah, pri čemer je polklet namenjena servisnim prostorom in vhodu z dovoza, v pritličju pa so dnevni prostori: dnevna soba s kuhinjo in jedilnico, kabinet in manjša kopalnica. Ta tloris je krožen okoli enoramnega stopnišča, kar omogoča različno rabo. Nadstropje pa je namenjeno spalnicam in kopalnici.

Foto: Janez Marolt
Foto: Janez Marolt

Hiša je stara pet let, imate morda informacijo, kako se je izkazala v praksi?

To vprašanje bi seveda lahko najbolj natančno odgovorili naročniki. Vse kaže, da hiša izpolnjuje pričakovanja in cilje, ki smo se jih skupaj z naročniki postavili na začetku snovanja tega doma.