Peč za pico je delo Stefana Ferrara, čigar neapeljska družina se z obrtjo gradnje peči ukvarja že več kot sto let. Foto: Katja Štok

Odprtje picerije je zgodba, ki je v družini znanih ljubljanskih gostincev Raspopović rasla dolgo. Celo pred odprtjem burgerskega Pop’s Place so razmišljali o tej italijanski jedi, obloženi s pelati in dodatki, tankega testa, ki vzhaja 48 ur, in se na 450 stopinjah Celzija peče "nič več kot 60 sekund", razlaga Sebastijan Raspopović.

Po zgodbi enigmatičnega sveta izpod krošenj starega krilatega kavkaškega oreškarja, obdanega s svetili češenj, žuželkami v tleh teraca in dvižnimi steklenimi stenami As Aperitiva, ki so ga zasnovali arhitekturni atelje Vozlič in oblikovalka Nika Zupanc, je v interierju Pop's Place prevladal surovi industrializem, katerega izdelavo do obisti razume Blaž Zrnec. Skupno kreativno delo je preraslo v prijateljstvo, kar je Sebastijana vodilo k temu, da tudi svoj novi projekt izpelje z Blažem oziroma bratoma Zrnec oziroma Drugačnim pohištvom.

"Hoteli smo, da bi bil to lifestyle lokal, in ne le picerija, kot smo jih vajeni v Sloveniji. Hoteli smo nekaj, kar bi bilo za vsakogar, a hkrati ne preveč luksuzno in ne preveč enostavno," pravi sin slovitega gostinca Svetozarja Raspopovića – Popeta in ustanovitelja gostilne As (od tu tudi ime Pop's), ki svojo kulinarično zgodbo piše z ameriškim Slovencem Gregom Yurkovichem.

Pri točilnem pultu, ki je pod drugim nivojem prostora, je strop zaključen s kovinskimi zunanjimi žaluzijami, ki so bile pred tem na oknih. Foto: Katja Štok

Mize iz starih kašč in skednjev

Unikatne kose miz s površinami iz recikliranega lesa starih kašč in skednjev je Blaž izpilil do te mere, da so robovi zaobljeni in zaključeni z ozkim pasom medenine. Tudi sicer je celotno pohištvo, od sedišč, do delovnih površin in 250 stiliziranih predalčkov na stopnišču izdelal ročno. "Mah, to je od Hessa (fotograf in gostinec Saša Hess, op. p.)," odgovori Blaž, ko vprašam, kje sta izbrskala črno komodo v slogu baroka. "Ta komoda je bila v garaži njegove hiše, v katero sem se vselil. Vprašal sem ga, ali jo lahko uporabiva. Blaž se je spomnil, da bi jo prebarvala v matirano črno, in sva jo. To je kos iz 50. let, ki nima strašne estetske vrednosti, no, zdaj jo ima," se nasmehne Sebastijan.

Zdi se, kot da sta fanta celoten prostor na Bregu ob Ljubljanici opremljala izjemno neobremenjeno in instinktivno. "Če nekaj paše, paše," pritrdi Blaž. Tako sta se le nekaj dni pred odprtjem lokala odpravila na največji pohištveni sejem v Milanu Salone del Mobile. "Ko sva prišla nazaj, sva 30 odstotkov stvari podrla in jih naredila znova, dobila sva nekaj novih idej. Vsi so bili besni, saj so morali razbijati in štemati," doda.

Monumentalen lestenec iz Milana

Restavrirani lestenec iz Milana, ki sta ga Sebastijan in Blaž iskala pet mesecev. Foto: Katja Štok

Le dan pred samim odprtjem sta nad marmorno mizo izobesila razkošen lestenec, ki sta ga po petih mesecih našla v Milanu. "Hotela sva velik star lestenec, a tako velikega nisva dobila. Sicer sva našla enega novega, a je bil v vrednosti mercedesa. Potem pa sva našla tega in ga je Rok, Blažev brat, restavriral. Dan pred odprtjem smo ga obesili na strop, in videti je res lep."

Krušna peč v obliki Vezuva

Iz Neaplja so za pristen okus pic pripeljali tudi štiri picajole. Za kulinarično plat tako Pop's Place in Pop's Pizza & Sport sicer skrbi Gregor Yurkovich. Foto: Katja Štok

Interier, ki je olupljen do 'kosti', nekoliko dvignejo materiali mehkega žameta na oblazinjenih klopeh, bohotna lestenca, zaključki iz marmorja ob delovnih površinah in seveda peč.

To so čakali dolgo, saj je nastala izpod rok "enega najboljših izdelovalcev" peči Stefana Ferrara. Družina iz Neaplja je v tej obrti že več kot 100 let, oblika peči, narejena za Pop's Pizza, pa naj bi spominjala na silhueto italijanskega ognjenika Vezuv, ki je leta 79 ob huronskem izbruhu s 30 metri prahu zasul Pompeje in v krču apokalipse okamnil njihove prebivalce. Peč v mozaiku zlatega odtenka še toliko bolj izstopa ob grobo olupljenih stenah, ki so bile osnova koncepta interierja.

Kot poklon Neaplju, italijanski zibelki pic, je na steni ob vhodu Nenad Cizelj upodobil mural Neapeljčana Pulchinele, ki je tako kot Harlekin v Milanu in Pantalone v Benetkah zaščitna maskota tega južnoitalijanskega mesta. Foto: Katja Štok

Stropi iz pločevine po vzoru New Yorka

"Pustiti smo hoteli tudi leseni strop, a je bila težava z zvočno izolacijo, zaradi sosedov. Dolgo sva iskala rešitev, nato pa sva se spomnila stropov 'tin ceiling', ki jih imajo pritlični lokali v New Yorku." Zato sta jih čez lužo tudi naročila. Panelne pločevinaste plošče so konec 18. in na začetku 19. stoletja uporabljali kot protipožarni strop v pritličnih zgradbah, danes se uporabljajo večinoma v dekorativne namene.

Sicer pa so znova uporabili koncept skupinskih miz, tokrat v različici marmorja in masive. Kot pove Sebastijan, se je v praksi izkazalo, "da ljudje zelo radi sedijo skupaj, pa čeprav smo mislili, da Slovenci tega ne bodo prenesli. Element druženja za skupno mizo je tako postal glavna prednost naših lokalov."

*Izbor lokalov je uredniški in ne gre za plačane oglase.