Klasično lectovo srce. Foto: Osebni arhiv Perger
Klasično lectovo srce. Foto: Osebni arhiv Perger

"Lectove izdelke danes raje hranimo za spomin, čeprav je pomembno poudariti dejstvo, da so užitni. Ključna razlika je v pripravi testa, saj je lectovo testo narejeno tako, da je bolj obstojno," pravi direktor družinskega podjetja Perger 1757, ki tako pri nas kot v tujini slovi po ročni izdelavi umetnin iz lecta in pojasni še, kakšna je razlika z medenjaki: "Medenjaki so bili že od nekdaj sladilo višjih slojev in morajo biti mehki ter dobri za pojest."

Lectovi izdelki so v prvi vrsti namenjeni posebnim trenutkom v naših življenjih "in so zato bolj za spomin", pravi in doda: "A jih kljub temu lahko pojemo, saj so narejeni le iz naravnih sestavin, a okus ne bo tako dober, kot je okus svežih medenjakov."

Celoten postopek izdelave je še vedno ročen. Foto: Osebni arhiv
Celoten postopek izdelave je še vedno ročen. Foto: Osebni arhiv

V podjetju, ki obstaja – kot namiguje že njegovo ime – od leta 1757, se še vedno opirajo na stare recepte oziroma izročilo. "Še danes vse izdelujemo kot nekoč in ohranjamo bogato dediščino naših prednikov. Seveda pa razvijamo tudi inovativne izdelke," pojasnjuje Perger in dodaja, da so tradicionalne izdelke nadgradili in jih naredili "moderne in zanimive za najzahtevnejša, pogosto tudi tuja tržišča".

Treba je ločiti med lectom in medenjaki. Beseda lect izvira iz nemške besede 'Lebzelt'. 'Zelt' je skrajšava za 'Zelten', kar pomeni plitek kolač, medtem ko 'Leb' verjetno izvira iz staroslovanske besede hleb. Dejstvo, da je beseda germansko-slovenskega izvora, simbolično nakazuje skupen izvor lectarske dejavnosti. Lectu lahko po slovensko povemo tudi strdenje, kar prav tako pomeni plitek medeni kolač.

O razliki med lectom in medenjaki

Ročna izdelava od začetka do konca

To pomeni, da so njihovi izdelki še vedno izdelani ročno: "Tudi testo ročno valjamo, priprava testa je namreč posebno opravilo in nikakor ni enako, če gre testo skozi stroj ali če ga obdelajo marljive roke naših družinskih članov." "Velja omeniti tudi to, da pri nas, preden začnemo s peko, medeno testo počiva v posebnih hrastovih čebrih več kot dva meseca, šele po preteku tega obdobja začnemo s peko. Procesu rečemo 'samopečenje' in je ena izmed številnih družinskih skrivnosti, ki smo jih podedovali od prejšnjih generacij," še razlaga.

Tudi krašenje izdelkov pri njih poteka ročno – in naravno: "Lectovi izdelki zaradi svoje obstojnosti niso okrašeni s sladkorno maso ali denimo iz smetane. Pripravimo lastno maso, ki je obstojna in popolnoma naravna." Maso obarvajo z naravnimi barvami, ki jih izdelujejo sami, še pravi: "Vijoličasto ali rožnato barvo tako denimo pridobivamo iz mladih kopriv, ki jih ročno nabiramo spomladi in tudi jeseni po dežju. Drugače pa največ uporabljamo rdečo peso, kurkumo, alge – spirulino itd."

Čisto prava hišica iz lecta, medenjakov in bombonov. Foto: Osebni arhiv
Čisto prava hišica iz lecta, medenjakov in bombonov. Foto: Osebni arhiv

Lectovo srce z verzom in ogledalom kot izpoved ljubezni

Vsak verjetno pozna lectovo srce. Perger se strinja, da je to najbolj tradicionalen izdelek iz lecta, priljubljen je tudi konjiček. "Nekoč je fant svoji dragi izpovedal ljubezen tako, da ji je podaril lectovo srce z ogledalom in z verzom," razlaga in dodaja, da pri njih na srca izpisujejo več kot 15.000 izbranih tradicionalnih verzov, "saj je bila babica Ljuba profesorica slovenskega jezika in je skrbno izbirala verze". Tradicijo danes nadaljuje njen sin Hrabro, še dodaja. V družbi si želijo, da bi si Slovenci pogosteje podarjali ta tradicionalno slovenski izdelek, pa naj bo to za valentinovo – oziroma še bolje, na gregorjevo.

Prst pri tem uperi tudi v državo, ki bi po njegovem mnenju na področju promocije slovenskega rokodelstva država morala narediti še več. "Povsod po svetu so ponosni na svojo rokodelsko dediščino, pri nas pa se na žalost prepogosto pozabi nanjo," opozarja.

Šah iz lecta, hišica v naravni velikosti ...

A izdelki iz lecta še zdaleč niso zgolj srca ali konjički. "Danes praktično ni oblike, ki je ne bi izdelali iz lecta. Najbolj smo ponosni na šah iz lecta, ki ga je v dar dobil Gari Kasparov, pa hišica Janko in Metka v naravni velikosti 6x4 m, konjiček iz lecta je dobil 1. nagrado v etnografskem muzeju v Osaki, na Japonskem," ponosno razlaga in dodaja, da se jim zdi pomembno tudi to, da razvijajo tudi inovativne izdelke: "Naš nakit iz lecta so tako na tednu mode v Milanu nosile svetovno znane manekenke, krono iz lecta je dobila angleška kraljica Elizabeta."

Poslikava. Foto: Osebni arhiv
Poslikava. Foto: Osebni arhiv

Čisto prava hiška iz lecta in medenjakov

Že omenjeno hišico Janka in Metke še izdelujejo, bo pa v naravni velikosti, v celoti narejena iz lecta in medenjakov ter okrašena z domačimi bomboni in lizikami. "Gre za svetovno atrakcijo, ki bo postavljena v eni najprestižnejših veleblagovnic na svetu," pove Perger.

Velik izziv pa jim je predstavljalo tudi, ko so leta 1997 v Vatikanu s svojimi lectarskimi okraski okrasili več kot 38 jelk: "Uporabili smo več kot 12 tisoč okraskov. Jelke smo z obema sinovoma krasili teden dni, medtem ko je na vsaki strani stal švicarski gardist, ki nas je čuval. Okraske smo delali skoraj leto dni."

Sloves podjetja Perger je tako že davno segel prek meja, njihove izdelke so tako dobili Tomaž Humar, Janez Drnovšek, Luciano Pavarotti, Nelson Mandela, papež Janez Pavel II., Sai Baba in drugi, pri čemer pa poudarja, da niso sami podarjali izdelkov, "ampak so jih znane osebnosti ali naročile ali so jih zanje naročili drugi in jim izdelke tudi podarili". "Naša Energetska sveča Neskončnost je bila denimo poročno darilo na poroki Donalda in Melanije Trump," se pohvali in doda: "Ponosni pa smo seveda tudi na redne uporabnike naših izdelkov kot že prej omenjeni Gari Kasparov, pa dalajlama, ki je bil tudi osebno pri nas, v našem muzeju."