Tajska slovi po krasnem morju: topli, čisti vodi in ponekod naravnost osupljivi naravni kulisi. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska slovi po krasnem morju: topli, čisti vodi in ponekod naravnost osupljivi naravni kulisi. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska
Riževa polja severno od Čjang Maja. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska
Sloni igrajo v tajski zgodovini zelo pomembno vlogo, zato ni presenečenje, da so tudi eden glavnih motivov v templjih. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska
Kotiček za umrlega kralja na osrednjem bankoškem letališču. Njegova podoba je povsod. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska
Trume žalujočih Tajcev se zgrinjajo v kraljevo palačo, da bi se poklonili kralju Bumibolu Aduljadedžu, ki je bil s 70 leti vladanja monarh z najdaljšim stažem. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska
Bujno rastje, koder seže oko. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska
Kmetijstvo po tajsko: večina dela se opravi ročno. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska
Tajci zelo spoštljivo govorijo o slonih, žal pa so v resnici številni med njimi žrtve krutega ravnanja. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska
Drug obraz Tajske, ki ga večina turistov ne vidi: hiša so zbite deske, voda deževnica, ujeta v čeber, mesto skorajda nedosegljive sanje. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Tajska
Edini avtomobil v vasi je zelo cenjena dobrina. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik

Spolni turizem, vsiljivi prodajalci in trume turistov so tri dejstva, ki se pogosto omenjajo, ko govorimo o Tajski, zato sem bila sprva do počitnic prav tej državi malce zadržana, sploh ker sem imela iz okoliških držav zelo dobre izkušnje, predvsem ko govorimo o pristnosti prebivalcev in še nemnožičnem turizmu. A poceni letalska vozovnica in pohvalne besede tistih, ki so državo že obiskali - da je izjemno prijazna do turistov, da je potovati po njej z logističnega vidika zelo preprosto, da je poceni in da ima prekrasno morje -, so tehtnico hitro nagnile v pravo smer.

Ko je mesec dni pred odhodom umrl tajski kralj, najdlje vladajoči monarh na svetu, in so zaslone preplavile podobe žalujočih Tajcev, država se je odela v črno, spremenjen pa je bil tudi televizijski program, se je običajnemu vznemirjenju pred potovanjem priključila še novinarska radovednost, kako je mogoče, da imajo Tajci tako radi svojega kralja. Njegove podobe so nas pričakale že na letališču v Bangkoku in nas niso zapustile vse tri tedne potovanja - panoje z njegovo podobo, male oltarje, majice, spominke in denar z njegovo podobo je moč najti v čisto v vsaki vasi. Pa vendar življenje poteka kot običajno: dlje kot greš iz Bangkoka, manj ima kraljeva smrt vpliv na vsakdanjik domačinov.

V sami prestolnici pa se v kraljevo palačo vsak dan zgrinja na tisoče v črno odetih Tajcev, ki s kraljevo podobo v roki potrpežljivo čakajo, da se poklonijo, za večino izmed njih, edinemu kralju, ki so ga kadarkoli poznali. Kralja, ki je vseskozi deloval zelo povezovalno, zaradi česar ga izjemno spoštujejo, in z zaskrbljenostjo spremljajo začetek vladanja njegovega sina, princa Mahe Vadžiralongkorna, ki velja za nepredvidljivega in ekscentričnega ter nekarizmatičnega, v pozitivno pa mu ne štejejo tudi dejstvi, da se je že trikrat ločil in ima skupno sedem otrok. Čeprav je uradno že kralj, pa ga še niso okronali, to se bo zgodilo šele po koncu žalovanja za njegovim očetom.

Edina država v Jugovzhodni Aziji, ki ni bila kolonizirana
Kot kažejo arheološki ostanki, je bilo ozemlje današnje Tajske poseljeno že pred 40.000 leti, podobno kot druga območja na tem koncu sveta pa je tudi nanj, v verskem in kulturnem oziru, močno vplivala Indija, začenši s kraljestvom Funan okoli 1. stoletja do kmerskega imperija, ki je imel močno hindujske korenine. Kmerski imperij je na svojem vrhuncu med 11. in 13. stoletjem obsegal večino jugovzhodne Azije, dele današnjih Laosa, Tajske in južnega Vietnama. Po koncu kmerskega kraljestva je bilo na območju Tajske leta 1238 ustanovljeno prvo tajsko oz. siamsko kraljestvo Sukhotaj.

Različna tajska kraljestva so potem več kot 700 let vodili kralji, ki so imeli absolutno oblast. Tajska je edina država v Jugovzhodni Aziji, ki nikoli ni postala kolonija. Leta 1932 je po revoluciji država postala ustavna monarhija in dobila tudi prvo ustavo, sedem let kasneje pa se je kraljestvo Siam preimenovalo v Tajsko.

V naslednjih desetletjih je večkrat prišlo do vojaških udarov, pri čemer so si vojaške hunte kljuke vladnih prostorov kar podajale. Zadnji državni udar je bil leta 2014, ko je po sedemmesečnih protestih vojaška hunta odstavila premierko Jinglak Činavat (Yingluck Shinawatra) in prevzela oblast.

Najprej na sever
Iz Bangkoka nas je pot najprej peljala na sever. Čjang Maj (Chiang Mai) je severna prestolnica Tajske, ki jo odlikujeta predvsem izjemna narava in odlična kulinarika. Utrip tega predela je popolnoma drugačen od morskega juga ali kaotičnega Bangkoka: čeprav je tudi tu turistov zelo veliko, se zdi, kot da se izgubijo v prostranih gozdovih, zlatih templjih in po številnih dejavnostih, ki jih ponujajo v okolici mesta.

Ena izmed njih je ježa slonov, ki imajo v tajski kulturi zelo pomembno vlogo. Že od 13. stoletja so dragocena delovna sila, predvsem pa jih "častijo" kot odločilen jeziček na tehtnici v bitki leta 1592, ko je kralj Naresuan v epskem slonjem boju porazil mjanmarskega prestolonaslednika. Natančne številke, koliko slonov živi v tajski divjini, ni, nekateri podatki kažejo, da naj jih bilo okoli 2.000. K temu je treba prišteti še slone, ki živijo v ujetništvu, številni med njimi so uporabljeni v komercialne namene. Na problematičnost tovrstnega izkoriščanja slonov opozarja več organizacij za zaščito pravic živali, vendar pa Tajci zelo prepričljivo predstavljajo videnje slonov v svoji kulturi.

Tajski sloni so indijski sloni, podvrsta azijskega slona, od drugih indijskih slonov pa se razlikujejo po tem, da so manjši, imajo krajše noge in tudi vitkejše telo. Vsak dan pojedo za več sto kilogramov listov bananovca, bambusa in sadja.

Drugi obraz Tajske
Med trekingom po vaseh, od Čjang Maja oddaljenih dobro uro vožnje, se je pokazal drug obraz Tajske. Tam turistov skorajda ni, po cestah oz. bolje rečeno kolovozih je glavno prevozno sredstvo motor, v eni od vasičic pa obisk bližnjega mesta pomeni, da se vsi vaščani natlačijo v edini poltovornjak. Voda, ki jo uporabljajo, je v čeber ujeta deževnica, kuhinjo pa "sestavljata" dva kvadra in poprek postavljena železna podlaga. Obdelovanje bližnjih njiv je, vsaj za nas, znova pogled v preteklost: orodje predstavljajo nerodne motike in zbite vile, vsak kvadratni meter izjemno rodovitne zemlje pa je obdelan na roko.

Eno izmed najosupljivejših dejstev v povezavi s Tajsko je njen razpon odtenkov zelene: bujno rastje (novembra je sicer že konec deževne dobe, a še vedno pade kakšna ploha) riše kuliso, ki jemlje dah. Četudi so razmere za življenje in delo zelo skromne, pa ima vsak v roki enega od najnovejših mobilnikov, brezžični splet pa najdeš tudi v najbolj zakotnem zaselku.

Iz Čjang Maja nas je pot peljala na jug. Krabi je obmorsko mesto, ki je odlična izhodiščna točka za obisk otokov, ki ležijo v Andamanskem morju. To območje je leta 2004 hudo prizadel cunami, ki je terjal več kot 200.000 življenj, turistične kraje, kot je Phuket, pa dobesedno odnesel. Po tej hudi tragediji se je začela obnova, ki ponekod traja še danes, da bi preprečili ponovitev tragičnih dogodkov, pa so močno izpopolnili sistem obveščanja in same evakuacije v primeru cunamija. Tako so na plažah nameščene table, ki te usmerjajo na pot evakuacije v primeru naraslih voda.

Krepitev turizma je ena izmed osrednjih usmeritev države, v kateri še vedno skoraj polovica državljanov dela v kmetijstvu. Mešanica naravnih in kulturnih znamenitosti ter čudovitih plaž, otokov in toplega morja je za turiste zelo mikavna, zato ni presenečenje, da je turizem ena izmed močnih gospodarskih panog v tej nad 66-milijonski budistični državi državi. Turizem predstavlja približno 6 odstotkov tajskega gospodarstva: leta 2013 je postala najbolj obiskana država v Jugovzhodni Aziji, Bangkok pa je lani prehitel London na prvem mestu najbolj obiskanih mest na svetu.

V prihodnjih dneh sledi nadaljevanje ...