Ena privlačnejših destinacij za turiste je Posočje. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Kljub govorjenju, da je naša država polna lepot, kar prepoznava vedno več turistov, so v ta opis pogosto zajete zgolj t. i. ikonične podobe našega turizma iz zahodnega dela države: Blejski otok, Postojnska jama, središče Ljubljane.

Obisk destinacij lahko podkrepimo s podatki Statističnega urada RS za letošnji maj. Če primerjamo 5 najbolj obiskanih občin – tako med domačimi kot tujimi turisti ‒ na zahodu (Ljubljana, Piran, Bled, Kranjska Gora in Bohinj) ter vzhodu (Maribor, Moravske Toplice, Brežice, Podčetrtek in Laško) je razmerje skoraj 4:1. Za zahod to pomeni dobrih 243.000 prihodov, za vzhod pa slabih 60.000.

Kako se Slovenija prikazuje na zunaj, pa povzema turistična vodnica Urška Dimnik: "Da ne bi vsi poznali samo Bleda, Ljubljane, Postojne, Pirana, je treba več narediti za prepoznavnost. Tu se strinjam s kolegom iz Celja, ki pravi, ko gledaš te predstavnostne posnetke Slovenije, se zdi, da je Slovenija čudovita dežela, ki se razprostira od Soče do malo bolj vzhodno od Soče, vse ostalo pa je drugorazredno. Pa ni res."

Strokovnjaki opozarjajo, da je zahod vseeno bolj razvit in pripravljen na zahtevnejšega turista kot vzhod. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

To ločevanje oziroma razlikovanje občuti tudi direktor Term Vivat, ki jih najdemo v severovzhodni Sloveniji, Metod Grah. "Mi se ločimo v tej Sloveniji, čeprav je Slovenija generalno gledano ena turistična destinacija, ko jo oglašujemo na evropskem trgu. Vendar slovenski turizem niso zgolj Ljubljana, Portorož in Bled, temveč tudi marsikaj drugega, na primer termalni turizem, ki ustvarja 33 % vseh turističnih produktov, potem je še kmečki turizem, pohodništvo, kolesarstvo."

Osredotočenost na atrakcije logična

Vodja turizma v podjetju Puklavec family wines iz podravske regije Marko Zidarič se strinja, da vzhod razvojno ne dohiteva zahoda: "Že po razvitosti Slovenije je zahodna polovica bolj razvita. Do Celja še gre, od Maribora in Prekmurja smo malo za časom po razvoju. Vzrok za to je, da se po turističnih sejmih promovirajo Bled, Postojnska jama, Ljubljana in Piran, od vinarjev pa Brda. Dolenjska in Štajerska smo zelo malo medijsko izpostavljeni."

Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič pravi, da smo se desetletja spoprijemali s problemom razpršenosti turističnih centrov, kaj mi kot turistična destinacija smo.

Na vzhodu po drugi strani najdemo najboljše terme v državi - Terme Olimia. Foto: Terme Olimia

"Meni se zdi pravilno, da se pri trženju na tujih trgih fokusiramo na nekaj elementov ponudbe, ne na vse, ker preprosto nimamo proračuna, da bi vso to raznolikost Slovenije lahko tržili na mednarodnih trgih," meni. "Je pa prav, da turistom, ko pridejo v Slovenijo, povemo, da imamo zunaj glavnih turističnih centrov zelo zanimivo ponudbo. Meni je že prav, da se država osredotoča na najmočnejše adute Slovenije, ker nas še vedno ne prepoznavajo kot turistično destinacijo. Na Hrvaško pridemo zaradi morja, zakaj pridemo v Slovenijo? Tega je še vedno premalo."

Vodja oddelka za turizem v Zavodu Kočevsko Nevenka Klun, ki priznava turistično premoč zahoda, opiše podobno razumevanje vloge STO-ja: "Naloga STO-ja je, da promovira turistično ponudbo Slovenije v tujini, v prvi vrsti naj bi promocija STO-ja spodbudilazanimanje tujih gostov za obisk Slovenije na splošno, to je pa bolj učinkovito, če se poudarjajo najatraktivnejše in turistično razvite lokacije in doživetja. Ampak če ima neka turistična destinacija dobro razvite produkte oz. turistično ponudbo, jo bo STO promoviral ne glede na to, kje želi. Zato imamo mogoče kdaj občutek, da se zahodne regije bolj promovirajo, ker so turistično razvitejše, ampak STO se v zadnjem času trudi promovirati tudi manj poznana območja Slovenije in tiste skrite bisere."

Štajerska in Dolenjska sta bolj zapostavljeni. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Zahod vitalnejši

Analize turističnih tokov, ki so jih izvedli na Ekonomski fakulteti v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko, kažejo izjemno prisotnost strateških turističnih tokov v zahodni Sloveniji.

"Zahodna Slovenija ima visoko prekrvavitiev s turističnimi tokovi. In je bolj vitalna in zdrava turistična regija kot vzhodna. Teh turističnih tokov je v Vzhodni Sloveniji zelo malo oz. skoraj nič. Naj opišem strateški turistični tok ‒ turisti, ki prihajajo iz Avstrije ali iz severne Italije, obiščejo dolino Soče, Bled, Bohinj, Ljubljano, ustavijo se v Postojnski jami, gredo do Obale in potem nadaljujejo svojo pot proti Hrvaški. To je tipičen strateški tok v Zahodni Sloveniji. Močnejši in bolj strateški tok je, več turistov se v tem prostoru giblje. Na vzhodu je tega bistveno manj kot na zahodu. Kar pomeni, da je hkrati s povpraševanjem povezana tudi razvitost ponudbe," razlaga Ljubica Kneževič Cvelbar z Ekonomske fakultete.

"Izjemno močen tok je tudi med Ljubljano, Bledom in Zagrebom, iz tega toka bi vzhodna Slovenija lahko "pobrala" več turistov, če povem po domače. Trenutno jih pa ne. Turistična ponudba v Sloveniji temelji na ponudbi zdravilišč in je trenutno premalo ponudbe ali premalo interesa zasebnega kapitala, ki vidi priložnost v vlaganju v turizem. Te zadeve pa se da tudi spremeniti, ker zadnjih nekaj let doživljamo preobremenjenost destinacij v zahodni Sloveniji."

Kanal. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Določene destinacije se namreč v visoki sezoni že srečujejo s težavami čezmernega turizma, kar pomeni, da – vsaj v teoriji – obstaja moč preusmeriti te tokove v kraje z manj turisti, na primer v vzhodni Sloveniji, razmišlja Kneževič Cvelbarjeva.

Povezovati ali se ločevati?

Bi bila rešitev v povezovanju? Da, meni Metod Grah iz Term Vivat, a hkrati omenja slabo izkušnjo: "Pred štirimi leti sem se želel z eno turistično verigo na Primorskem povezati, da bi ruski gosti prileteli na letališče Ronchi, da bi bili pri njih 4 ali 5 dni, potem pa bi jih mi premaknili v terme, da se jim nekaj dogaja, bi bili pri nas še 3 ali 4 dni, potem pa nadaljevali pot do dunajskega letališča ali nazaj na Ljubljansko. Mislite, da je bil interes? Ni ga bilo. Preveč parcialno gledamo vsak na svoji lokaciji in se ne povezujemo, bistvo pa je v tem, da je Slovenija za evropski trg ena celovita destinacija, tako naj sprejemajo ti tuji trgi. Mi pa še vedno to delamo vsak zase in to ni dobro."

Da je povezovanje nujno, meni tudi Uran Maravičeva, a opozarja: "Gosta ne moremo prisiliti v nekaj. Razlika v kakovosti ponudbe seveda je, ker tudi ponudba se razvija z zahtevnostjo turistov, ki jih imaš. In če imaš nizkocenovne turiste v vzhodni regiji, nezahtevne goste, seveda se tudi ti kot ponudnik ne boš razvijal, to je jasno. Povezovanje je definitivno nuja, tudi iz tega vidika, ker je naša prednost, da v kratkem času na majhnem prostoru veliko stvari doživiš. Je pa to stvar povpraševanja in kako vzbudiš to povpraševanje pri gostu, da se je ta pripravljen voziti eno uro in doživeti na Štajerskem še neko drugo zgodbo. Morajo biti pa te zgodbe seveda močne."

Vzhodni del Slovenije ima nekaj močnih adutov, kot denimo salame Biosinga, ki postajajo vse bolj prepoznavne po svetu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Zidarič priznava, da se stvari obračajo na bolje, a počasi: "Še vedno smo slabše obiskovani od zahoda, vendar imamo zadnje čase kar veliko priložnosti, saj jih veliko pride za en teden v Slovenijo, če želijo raziskati celo državo. Tu imamo rahlo prednost zadnja leta. Ljudje so spremenili tudi potovanja, želijo aktivnejše počitnice, se premikati iz kraja v kraj, nekoč so obiskali dva do tri kraje, danes pet do šest. Želijo videti celoto, da lahko rečejo, da so videli celotno Slovenijo, zato se selijo tudi k nam. Na primer, Maribor se prebuja zadnja leta, tudi Ptuj, Celje, mogoče najmanj obiskana sta Prekmurje in Prlekija."

Zgolj promocija ne bo dovolj

Če se vrnemo k rešitvam, kako privabiti turiste v vzhodni del Slovenije ‒ zgolj promocija ne bo dovolj, trdi Kneževič Cvelbarjeva. "Tudi na vzhodu imamo zgodbe uspeha. Na primer Podčetrtek, tam imamo zelo dobrega ponudnika, Terme Olimia, razvijajo se tudi drugi, manjši ponudniki. Tako to postaja tudi turističen kraj. V bistvu je za destinacijo, ki se razvija ‒ ta iniciativa gre najprej iz javnega sektorja, potem zasebni sektor zasluti, da je tu priložnost, da se lahko zasluži in se potem začne tudi resno vlagati. Težko je reči: počakajte! Ni zadosti en ponudnik, potrebuješ celo gibanje kraja. Od podpore javnega sektorja, prebivalcev in tudi zasebnega kapitala, ki je pripravljen vlagati, da se oblikuje resna ponudba."

Vipavska dolina. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

S segmentiranjem ponudbe, ki je lahko naša razlikovalna prednost, bomo prav tako privabili določen tip turizma.

"Ena od naših strategij je športni turizem, zdaj smo zgradili dve nogometni igrišči, ki sta edini v tem delu Evrope ali širše ogrevani, tudi pozimi k nam prihajajo vrhunski športniki na nogometne priprave. Zdaj gradimo tudi nogometni paviljon. Zdaj gostimo svetovnega podprvaka, to pomeni, ciljno moramo biti usmerjeni na določeno tržno nišo in iz tega narediti vrhunski produkt. Naravne danosti so v tem, da je pač na vzhodu bogastvo termalne vode in to je treba izkoristiti. Je zgolj osnova, na kateri moramo graditi," meni Grah.

Vzhodni del turistično gledano torej s svojimi produkti in infrastrukturo še ne konkurira zahodu, a doživlja svoj razvojni trenutek. "Ne, turistično se niso razvijali enako. Če govorimo o razvoju, je v začetni razvojni fazi, gre proti vzponu, na zahodu imamo destinacije, ki so že kar v zreli fazi razvoja," pravi Kneževič Cvelbarjeva. Kot še doda, je turizem panoga, ki potrebuje čas. Tu ni teka na kratke proge, temveč moraš teči maraton.

Tipičen tok turistov: od doline Soče do Bleda, Ljubljane, Postojnske jame proti obali in hrvaški Istri