Zatrnik je znan po smučišču, ki ga bodo po dveh desetletjih znova oživili, in svojem ovčarskem balu. Foto: Facebook
Zatrnik je znan po smučišču, ki ga bodo po dveh desetletjih znova oživili, in svojem ovčarskem balu. Foto: Facebook

Pobudo za ustanovitev novega naselja v občini Gorje je dal vaški odbor, ki je zbral tudi podpise krajanov, je za Radio Slovenija poročala Romana Erjavec. Vaščani so tako že pred odločanjem izpeljali tako rekoč celoten postopek za ustanovitev novega naselja. Država je morala izdelati poseben načrt in odobriti novo krajevno ime naselja, zarisane so bile nove meje. Kot je za Radio Slovenija dejal Aleš Zalar, so se domačini za to odločili "predvsem zato, da si izboljšajo položaj, ko gre za izboljšanje temeljne infrastrukture". "Pol Zatrnika namreč še nima pitne vode, celoten Zatrnik nima urejenega kanalizacijskega sistema," je še dodal.

Sočasno namreč že tečejo tudi postopki za ponovno vzpostavitev nekdaj izjemno priljubljenega smučišča Zatrnik z zgradnjo nove sedežnice – ustanovili so družbo RTC Zatrnik, ki je v začetku leta dobila status upravljavca malega smučišča, zdaj pa pripravljajo dokumentacijo za dovoljenje za gradnjo žičniške naprave, v teku je tudi že iskanje ponudnikov za izdelavo vodnih vrtin, saj se zavedajo, da "brez vode ni realno računati na ustaljene sezone, ko gre za zimski turizem". Na občini projekt pozdravljajo, saj so Zatrnik že pred časom predvideli za osrednje turistično-rekreativno območje občine, je še poročala Romana Erjavec.

Ustanovitev naselja za občine drag zalogaj

Sama ustanovitev naselja sicer ni majhen zalogaj. Kot je v pogovoru za MMC pojasnil Bojan Pirc, vodja registra prostorskih enot na Geodetski upravi Republike Slovenije, se občine za ta korak navadno ne odločajo, saj za sabo potegne precej stroškov, tudi zaradi sprememb naslovov, hišnih številk ipd.

"Pogosteje je, da se spremeni meja v obstoječem naselju, da se vključi še kakšna hiša in podobno," razlaga. Sam postopek se začne z odločitvijo občine, nato mora svoje mnenje in elaborat izdati Geodetska uprava. Predlog za ustanovitev naselja nato roma na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen: "Imena namreč še ne sme biti v seznamu imen krajev. Danes se ne sme ustanoviti kraj z enakim imenom, kot ga že ima neko drugo naselje v Sloveniji," pojasnjuje in doda: "Ne morete na primer ustanoviti še ene Brezovice." Lahko pa ustanovite Brezovico pri XX kraju, plastično razloži zakonodajo.

Pogoja za ustanovitev naselja sta tudi, da mora biti kraj enovit – torej ne sme biti "otok" znotraj nekega drugega kraja ali deliti drugo naselje na dva dela –, poleg tega pa mora obsegati najmanj 10 stavb. Kaj pa število prebivalcev? "Ne, to ni pogoj, število prebivalcev ni določeno, zgolj število stavb," odgovarja in dodaja, da je v Sloveniji kar nekaj "starih" krajev, ki nimajo niti enega prebivalca.

Šele ko so vsi ti pogoji izpolnjeni in Geodetska uprava izda pozitivno mnenje, lahko občina sprejme odlok o ustanovitvi naselja, ki ga nato pošlje nazaj Geodetski upravi, kjer nato preoštevilčijo hišne številke ozidoma izdajo nove naslove.

Devet novih naselij v desetih letih

V zadnjih desetih letih, nam je še pojasnil sogovornik, je v Sloveniji tako nastalo devet novih naselij, dve pa sta bili ukinjeni (nazadnje eno leta 2017) oz. sta se pridružili nekemu drugemu naselju, "ker prostor ne more kar izpuhteti v zrak". Največ naselij v tem obdobju je bilo ustanovljenih leta 2013, in sicer Gorica na Medvedjeku (občina Trebnje), Klek v občini Trbovlje in Šestdobe v občini Rače - Fram, zadnji novi kraj v Sloveniji pa je bil ustanovljen leta 2015, in sicer Marendol v občini Sevnica.