Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grenlandija, največji otok na svetu, ki ni celina, že od nekdaj buri domišljijo ljudi. Večji del avtonomne države, ki je del Kraljevine Danske, prekriva led, vendar se ta v zadnjem obdobju krči z največjo hitrostjo v zadnjih 12.000 letih.
Dolgoletna želja je bila, da bi raziskoval polarne kraje, podvig pa bom izkoristil tudi za nabiranje vzorcev snega in ledu v znanstvene namene, pravi Robert Ferlič, dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, ki se maja odpravlja na prav posebno avanturo.
Oceani, ki so vase shranili daleč največ presežne toplote, se podobno kot kopno pregrevajo. V ta modri motor planeta se dovaja vse več toplote, to pa ne napoveduje prav ničesar dobrega.
Znanstveniki so ocenili, da je grenlandski ledeni pokrov v štirih desetletjih zaradi izginjanja ledenikov izgubil 5091 kvadratnih kilometrov površine. Nova raziskava kaže, da bo imelo tajanje ledenikov velik vpliv na morski tok, ki Evropi prinaša toploto.
"Ko sem videl, da so moji popotniški blogi popestrili ponedeljkovo jutro res velikemu številu ljudi, se mi je nekako porodila ideja, da bi te zapise združil v knjigo. Pa tudi, eno je splet, drugi pa je tiskan medij," ob izidu knjige razlaga Jan Konečnik.
Avstralija je ob izbruhu pandemije – tako kot druge države – sprejela stroga pravila za omejevanje življenja, ki so jih kar kmalu precej sprostili, a meja med zveznimi državami še vedno ni mogoče kar tako prehajati, pojasnjuje Zala Bojović.
Tako kot po Evropi je tudi v Avstraliji čedalje manj omejitev zaradi koronavirusa, vseeno pa jih še nekaj ostaja. Regionalne meje ostajajo zaprte, a so regije, kjer je mogoče potovati, združili in tako prostor za možnosti potovanja povečali.
Tale korona pa mi je res povzročila preglavice. Prekrižala mi je vse načrte, ki sem jih imela za najino potovanje in najino prihodnost. Hecno, da še pred nekaj meseci nismo niti pomislili na to, da stvar, ki je očem nevidna, lahko povzroči takšno stanje.
Medtem ko še kar nisva rešila situacije glede podaljšanja vizuma v Avstraliji in je najino nadaljnje potovanje postavljeno pod velik vprašaj, sem zadnje dneve razmišljala o vzgibu in o pripravah na najino potovanje okoli sveta po Alminih stopinjah.
Zjutraj se zbudim in najprej sežem po telefonu na nočni omarici, da bi lahko še v napol spečem stanju pregledala novice dneva. Ko končno zatipam svoj telefon, se spomnim, da sem se prejšnji dan odločila, da bom opustila to rutino.
Koronavirus in vse posledice, ki prihajajo zaradi njegovega izbruha, so zadeli Avstralijo. Zvezne države se sicer v drugačnem ritmu odzivajo na izbruh in širitev, ampak sprejemajo podobne ukrepe po vsej državi.
Kamor koli sva na Baliju prispela, sva srečala močne, samozavestne ženske. Skoraj vse nastanitve, kjer sva prenočila, so vodile ženske, skuter sva najela v poslovalnici, katere lastnica je bila ženska.
Na Baliju sva z Johannesom doživela marsikaj, a ta trenutek se kot preostali svet tudi midva ukvarjava z omejitvami, ki jih je virus korona prinesel s seboj.
S severa Balija sva se po postanku v kraju Tejakula odpravila proti obmorskemu mestecu Amed, ki je znano predvsem po tem, da je izhodiščna točka za plovbo na sosednje otoke Gili, ki spadajo pod otok Lombok.
Na poti do mesta Lovina sva se ustavila v mestecu Singaraja, saj sva bila po dvourni vožnji že zelo žejna, potrebovala pa sva tudi dostop do medmrežne povezave.
Tri, dva, ena, skoči na motor in na juriš! Ampak počasi, predvsem počasi! To sem Johannesu v prvih dneh ničkolikokrat vzklikala v uho, ko sem sedela za njim na sedežu skuterja.
Pa se je le začelo - dolgo pričakovano potovanje v Indonezijo. Pred začetkom potovanja sva prejela kar nekaj zaskrbljenih klicev staršev zaradi izbruha koronavirusa in tudi naju je malo skrbelo, saj so mediji že poročali o primerih tudi v Indoneziji.
Moja vodja, ki jo komaj kdaj vidim in je ne poznam dobro, me je prosila, da z Johannesom za teden dni popaziva na njeno hišo in njene pse, medtem ko bo na dopustu.
Nekajkrat na leto v Denmarku priredijo tako imenovani "arts market", veliko tržnico z različnimi stojnicami. Na večini stojnic se predstavljajo tamkajšnji umetniki, ki izdelujejo raznovrstne izdelke, največkrat pa pri tem uporabljajo naravne materiale.
Iz kampa Cosy Corner, kjer sva prebila precej več kot dovoljenih sedem noči, sva se počasi želela preseliti.
Neveljaven email naslov
