Torej, kaj če bi šli letos ali kdaj pozneje križarit? Kakšne so prednosti, slabosti in posebnosti takšnega dopusta?

Za nas najbližja pristanišča Koper, Trst, Benetke
Imeli smo priložnost za nekaj ur obiskati ogromno križarko - Costa Deliziosa, ki je bila zasidrana v beneškem pristanišču.

Včasih prestiž za izjemne bogataše, danes niti ne
Križarjenje je nekdaj veljalo za eno izmed najbolj prestižnih oblik dopustovanja. Če je nekdo rekel, da gre na križarjenje, se nam je takoj v glavi zvrtelo, kako zelo bogat je. Morda ste si, podobno kot jaz, naslikali v glavi Karibe, Sejšele, Fidži in podobne eksotične cilje, ki so od nas zelo oddaljene, ravno to pa občutno poviša ceno do vrtoglavih številk, sploh, če je zraven križarjenja v igri tudi daljši letalski polet.

Križarjenje morda ceneje kot hotel
Če želite malce eksperimentirati v tem, da želite dopust vsako leto preživeti ne samo na drugi destinaciji, ampak tudi okusiti različne načine preživljanja dopusta, je križarjenje eden izmed eksotičnih dopustov. Lahko si ga organizirate kot zelo avanturističnega ali zelo lenobnega. Dejstvo je namreč, da bo vaš ogromen hotel na vodi obplul določena obmorska mesta, vi pa se sami odločite, ali boste v teh mestih izstopili in si ga ogledali ali boste ostali na ladji in počivali. Pomembno je torej, da še pred plačilom križarjenja dobro pogledate, kje bo križarka zasidrana za nekaj ur. Smiselno je seveda izbrati tista mesta, v katerih še niste bili. Od tega, kakšno pot ima križarka in v katerem terminu greste, je odvisna tudi cena.

Kaj vsebuje "all inclusive" na križarki?
V ceno, ki je navedena kot osnovna, je vključena kabina - soba brez okna. Za doplačilo boste dobili sobo z oknom, za še višje doplačilo sobo z balkonom in z največjim doplačilom suito, ki je že skoraj enosobno stanovanje. Popolnoma vsa hrana, ki ste je vajeni v hotelih "all inclusive", je tudi na križarki vključena v ceno - okoli pet obrokov v samopostrežnem bifeju. V najvišjem nadstropju križarke vas po navadi na vsaki strani čaka en bazen z ležalniki, bari in jacuzziji. Otroci imajo ves čas brezplačno varstvo in pestre animacije. Razgibate se lahko v fitnesu, na odbojkarskem in košarkarskem igrišču, v javnih savnah in jacuzzijih (obstajajo pa tudi individualne savne za doplačilo). Kaj posamezna križarka ponuja, je odvisno od same ladje in ladjarjev, najbolj znana tovrstna podjetja so Costa Cruises, MSC, Carnival, NCL, Royal Caribbean, Pullmantur, Holland America, Cunard, Windstar, Princess Cruises, Croisi Europe, Celestyal in druga. Vsak večer je v dvorani tudi kakšen dogodek (koncert, plesna predstava, gledališke in druge kulturno-zabavne vsebine). Vse to je torej vključeno v ceno.

Kaj pa ni vključeno v "all inclusive"?
Vključene niso določene storitve, na primer frizer, pediker, masažni salon, igralnica in drugo. In najpomembneje za ljubitelje kakršnih koli alkoholnih pijač: križarjenje vas lahko močno udari po žepu. Prav nobena alkoholna pijača namreč ni vključena v ceno, bari pa so (seveda) na vsakem koraku. V ta namen so na voljo različni paketi alkoholnih pijač "all inclusive" (npr. za približno 25 evrov na dan dobite postrežene koktajle v neomejenih količinah v določenih barih in v restavracijah v času obrokov, za malce višjo ceno - npr. 30 ali 35 evrov ali še več, pa že lahko zraven koktailov dobite tudi kakšno izbrano penino, viski in podobno). O teh paketih se je smiselno vedno vnaprej pozanimati, saj ima vsak ladjar svoje pakete pijač "all inclusive" in svojo strategijo okrog tega. Plačljive so tudi vse brezalkoholne pijače, razen ob glavnih obrokih.

Ob prihodu na ladjo dobite svojo "ladjarsko kartico", s katero "plačujete", a dejansko vam znesek vseh vaših plačljivih obveznosti z vaše prave kreditne kartice trgajo šele ob koncu križarjenja. Torej: sproti preverjajte, koliko ste zapravili. V ceno niso vštete niti obvezne napitnine, zaradi katerih se mnogi zgražajo. To je namreč tipično ameriški način dodatnega oškodovanja turistov, na račun morda ne dovolj plačanih delavcev. Ladjar od vas pričakuje vsaj za 10 evrov napitnin dnevno. Če greste na pot za sedem dni, je to obveznih dodatnih 70 evrov stroškov. Vse druge napitnine, ki jih podarite osebno v gotovini, so vaš dodaten strošek, a za to se odločite sami. Če greste na večerjo v restavracijo, ki ni "ruski bife"(samopostrežna restavracija), plačate posebej, kar je tudi glavni namen teh restavracij (vrhunska hrana in postrežba, ki vas zna tudi močno močno zaboleti v denarnici).

Plačljivi so tudi vsi prevozi in organizacija izletov v mestih, ki si jih želite ogledati (na križarki je ogromno turističnih vodnikov in agencij, ki ponujajo različne oblike izletov). Tudi medmrežje je plačljivo, in to po navadi kar precej - ena ura okoli 10 evrov. Telefonske klice in SMS-sporočila lahko prek brezplačne aplikacije, ki jo ima ladjar (takšno poslovno politiko ima npr. Costa Cruises), opravljate brezplačno, a le med potniki, ki so na vaši križarki oziroma na kateri od drugih Costinih križark. Klici zunaj križarke so plačljivi (prek satelita je cena okoli 10 evrov na minuto, nekoliko ceneje je, če boste ujeli katerega od 'roaming' sistemov in operaterja, s katerim ima ladjar pogodbo). Cene in politika medmrežja in mobilnih telefonov se nekoliko razlikujejo od ladjarja do ladjarja.

Delavci na ladji - poceni delovna sila s strogimi pravili
Križarka je ogromna ladja s povprečno 3.000 turisti, približno 1.000 ljudi pa je različnih delavcev, ki na njej delajo. Pri delavcih velja stroga hierarhija, saj so natančno predpisana navodila za vsakega posebej. Vedno je eden izmed njihovih nadrejenih samo opazovalec (t. i. "observer"). Njegova naloga je, da opazuje delo svojih podrejenih, ki so v neposrednem stiku s strankami. Če se delavec vede nadpovrečno lepo in naredi več, kot se od njega pričakuje, je lahko morebitni kandidat za napredovanje. Lahko pa je tudi obratno - če je nenatančen, zamudi samo enkrat ali dvakrat ali naredi kar koli narobe, ga že čakajo kovčki v prvem pristanišču in znajti se mora, kakor ve in zna.

Levji delež delavcev za več različnih ladjarjev prihaja s Filipinov, saj gre za revno državo, poleg tega pa so ti ljudje zelo poslušni, pridni in nerazvajeni delavci. Ladjarji delavcem običajno po opravljenem poskusnem obdobju izdajo pogodbo za devet mesecev, kar pomeni, da ljudje delajo neprekinjeno devet mesecev, nato so doma tri mesece in nato spet pridejo za devet mesecev na ladjo. Takšno življenje imajo nekateri po 5, 10, 15 ali več let, nato pa se ustalijo.

Strogost in disciplina
Presenetila me je izjava, da ti delavci ne smejo zboleti - že po petih dneh odsotnosti od dela jih lahko čakajo kovčki, a vseeno je odvisno, za kakšen primer bolezni ali poškodbe gre. Pravijo, da delo na ladji vzljubiš in na tak način živiš ali pa se ti zagnusi za vse čase. Kar se tiče delovnika: na voljo so skoraj 24 ur na dan. Sobarica, na primer, dela dopoldne, vmes ima morda kakšni dve do tri ure prosto, nato oddela še popoldanske ure, skrbi za pranje in zlaganje posteljnin. Podobno je s kuharji, natakarji, delavci v igralnicah in podobno. So pa vsi neverjetno prijazni, stara dunajska šola pozdravov in postrežbe je nekaj samoumevnega. Zaposleni ne smejo nikoli prvi ogovoriti gosta. Vedno se samo odzivajo. Zelo stroga pravila so tudi glede morebitnega osvajanja - nikoli se delavci ne smejo zaplesti z nobenim turistom. Med seboj so sicer lahko v razmerju, a to ne sme vplivati na delo. Če se za delo na ladji prijavlja par, ladjar to ob začetku dela potrdi, a velike težave nastanejo, če se med delovnim razmerjem razideta oziroma se med njima pričnejo spori.

Po drugi strani je prednost življenja in dela na ladji ta, da si lahko delavec prihrani vso plačo. Stroškov za hrano, bivanje, obleko tako rekoč ni. Morebitni stroški so le kakšni izleti. Povprečna plača? Natakarji in sobarice dobijo povprečno okrog 800 evrov, kakšni boljši kuharji več; nekoliko več dobijo tudi nekateri elektrikarji, računalničarji, zdravniki, IT-jevci in podobno. Res je sicer tudi, da natakarji in sobarice dobijo daleč največ osebnih napitnin, tako da v povprečju njihov dohodek lahko nanese tudi do tisoč evrov neto.

Možnost spoznavanja ljudi z vsega sveta
Dobra stran križarjenja je možnost mednardnih poznanstev, saj boste na križarki srečali ljudi s prav vsega sveta. Seveda je spet odvisno od poti križarke, a kakor koli pogledamo, bodite brez skrbi - ob bazenu ne bo samo Slovencev in Hrvatov. Če ste komunikativni, vam torej poznanstva z vsega sveta ne uidejo. Mnogi si to obliko dopusta privoščijo predvsem takrat, ko potrebujejo velnes počitnikovanje, vsesplošen počitek, le kakšen izlet ali dva in nekaj novega, eksotičnega in drugačnega.

Kakšne so torej cene?
V Sloveniji je kar nekaj agencij, ki ponujajo križarjenje, niso pa hkrati tudi organizatorji izletov v mestih, kjer so postanki. Zato mnogi Slovenci neposredno preko tujih organizatorjev in agencij zakupijo ponudbo, nekateri pa poiščejo slovenske agencije, ki so samo posredniki in omogočajo skupinske odhode ter imajo tudi slovenskega vodiča v določenem terminu križarjenja. Cene križarjenja so zelo različne, odvisno od termina, destinacije, števila dni. Cenejša so križarjenja v zimskem času. V zgodnjem ali poznem jesenskem obdobju lahko v osmih dneh Sredozemlje vidite že za okoli 400 evrov.

V spodnji fotogaleriji vas vabimo na podrobnejši sprehod po križarki Costa Deliziosa. Opremljenost križark se razlikuje od ladjarja do ladjarja. Vsaka križarka ima nekakšno rdečo nit - ena je npr. bolj cirkuška, druga se nagiba h grškim božanstvom, spet tretja je lahko bolj svečana in elegantna in jo spremljata npr. le dve kombinaciji barv in podobno. Ker je bila ta Costa Deliziosa zasidrana v Benetkah, smo si ogledali še to mesto.