Po informacijah Gorske reševalne službe je bilo letos več reševanj zaradi nepoznavanja terena, neizkušenj in preseganja lastnih zmožnosti. Posebno pa je treba opozoriti na problem odpadkov in smetenja. Zaradi novih gostov, ki povečini ne poznajo etike obnašanja v gorah, je bilo bistveno več odpadkov v kočah in v določenih predelih tudi ob poteh. Obiskovalce gora, ki redno ali vsaj občasno obiskujejo gore, smo že navadili, da svoje smeti vzamejo s seboj v dolino. Nove obiskovalce bomo morali v prihodnjih letih ozavestiti tudi glede odnosa do narave, lastne opreme za varno hojo in predvsem vedenja o uporabi planinske opreme ter resničnih pričakovanj ponudbe v kočah.
Kljub črnogledim spomladanskim napovedim je bila sezona dobra.
"Prenočitev je bilo za četrtino manj kot pretekla leta, vendar je bilo zaradi več enodnevnih gostov in njihove razmeroma dobre potrošnje sezona v finančnem smislu dobra, ne najboljša, a boljša od pričakovanj glede na pomladanske razmere. Predvsem je bila boljša v nekaterih višje ležečih sredogorskih kočah, kjer ima nekaj koč celo izjemno dobro sezono, medtem ko je bila slabša v visokogorju, kjer so nekatere koče naštele polovico manj prenočitev glede na pretekla leta," je povzel strokovni sodelavec v zvezi Dušan Prašnikar.
Po podatkih Statističnega urada je bilo do vključno avgusta v planinskih kočah 25 odstotkov manj prenočitev v primerjavi s preteklimi, zelo uspešnimi leti. Število slovenskih gostov, ki so prenočili v planinskih kočah, se ni bistveno povečalo, bilo pa je precej manj tujcev.
V slovenskih kočah jih je prenočilo le ena tretjina glede na pretekli dve leti. Po podatkih Sursa je tako do vključno avgusta v planinskih kočah prespalo približno 52 tisoč Slovencev, kar predstavlja 75 odstotkov prenočitev v planinskih kočah, in približno 18 tisoč tujcev. Na zmanjšanje prenočitev je vplivalo predvsem manj tujih gostov, kot tudi ukrepi, zaradi katerih so koče sprejele manj gostov glede na sicer spalne zmogljivosti.
"Ne glede na razmeroma velik padec prenočitev so v planinskih društvih vseeno zadovoljni s sezono. Manj je bilo prenočitev v visokogorskih kočah, kjer je bilo v nekaterih kar za polovico manj prenočitev od preteklih let. K sreči se je letos povečal obisk in predvsem število prenočitev v nekaterih sredogorskih kočah. Več je bilo npreočitev v kočah ob Slovenski planinski poti, saj opažamo, da se je letos povečalo število pohodnikov, ki so hodili po tej naši prvi in najdaljši vezni poti," je povedal Prašnikar.
Previdno v gore
Za vse ljubitelje gora, ki se tudi jeseni in pozimi odpravijo v hribe, pa na PZS-ju pozivajo k varnosti.
"Dnevi so krajši. Temperature nizke, pogosto jih spremlja tudi veter, orientacijo pa nam slabša megla, ki v popoldanskem času zakrije podobo planin in vršacev. Planinske poti so mokre, višje lahko že pokrite s snegom, ki razmoči zemljo in jo spremeni v blato, na katerem korak tudi v najboljših planinskih čevljih ni varen. Pozno popoldne so te zaplate snega, blata in moče že pomrznjene in prava past za zdrs. Če je mogoče, se jim izognimo, sicer je nujno, da uporabimo primerno opremo, dereze in cepin. Seveda ju moramo znati uporabljati. V nahrbtnik dodajmo dodatna topla oblačila, tanko kapo, rokavice zamenjajmo za debelejše. Če smo v poletnih dneh kdaj še lovili dan pri sestopu in čisto na koncu uspeli pridobiti nekaj svetlobe iz pametnega telefona, naj bo naglavna svetilka obvezen spremljevalec v nahrbtniku. Izberimo si cilje, ki so nekoliko lažji glede na naše izkušnje in znanje. Ta čas pa je tudi primeren za obnovitev znanja iz zimske tehnike in pregled opreme, kot so plazovna žolna, plazovni nahrbtnik, cepini in dereze. Poleg kakovostnih planinskih čevljev ne bo odveč, če bo na glavi čelada, pod njo pa – pamet. Gore bodo počakale," k preudarnosti poziva strokovni sodelavec PZS-ja Matjaž Šerkezi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje