Kravji bal. Foto: Andrej Tarfila
Kravji bal. Foto: Andrej Tarfila

"V svojem mandatu bom energijo usmeril v izboljšavo neživljenjske zakonodaje, ki pogosto onemogoča delo turističnih društev. Tu je problem predvsem SAZAS, ki otežkoča organizacijo manjših podeželskih prireditev. Zavzemal se bom za ureditev cestnih dostopov, izboljšano turistično signalizacijo in večjo mrežo kolesarskih poti, opremljenih s pitniki. Posodabljamo komunikacijske kanale in upamo, da bomo z novimi projekti pomladili članstvo in mlade navdušili za delo v turizmu ter pri projektih turistične zveze," pravi Pavle Hevka, novi predsednik Turistične zveze Slovenije je po osmih letih nasledil Petra Misjo, sicer župana občine Podčetrtek, ki pa zaradi številnih obveznosti ni še tretjič kandidiral za predsednika. Hevka obljublja tudi intenzivnejše sodelovanje z mediji, s Slovensko turistično organizacijo in turističnimi agencijami pri promociji projektov, ki jih izvaja naša krovna društvena turistična organizacija.

Turistična zveza Slovenije želi skupaj s 345 lokalnimi turističnimi društvi iz 27 regijskih in območnih zvez še dejavneje sodelovati pri ustvarjanju zgodb slovenskega turizma in pri izboljšavi turistične infrastrukture, so poudarili na nedavni tiskovni konferenci.

Vodstvo naše osrednje turistične društvene organizacije je opozorilo na pogosto spregledano delo prostovoljcev v strategiji spodbujanja turizma. Ravno prostovoljci in lokalna turistična društva namreč že 114 let odločilno utirajo pot turistični društveni organizaciji, kot jo poznamo danes. Hkrati pa skupaj s turističnimi društvi še danes ostajajo organizator odmevnih prireditev. Prav tako sodelujejo pri društveni dejavnosti oživljanja starih etnoloških obrti, skrbijo za očiščenost in ocvetličenost krajev, ponekod pa tudi za razvoj vinskih cest.

Prostovoljci kot gonilo turističnih društev
Za primer dobre prakse delovanja turističnih društev velja TD Zbilje, ki s podmladkom 160 članov velja za enega najdejavnejših društev pri nas. Prostovoljci, med katerimi ne manjka mladih, vsako leto opravijo za nekaj tisoč prostovoljnih delovnih ur. Med drugim so v sodelovanju z občino Medvode in savskimi elektrarnami uredili veliko prireditveno ploščad, vaški trg, prostor za piknike, postavili otroško igrišče, prostor za odbojko na mivki, v načrtu pa imajo tudi ureditev pešpoti okoli jezera. Društvo upravlja tudi dva hektarja površin, lastno čolnarno, v najem dajejo tri lokale in tudi organizirajo prireditve.

Utrip zgodovine v Škofji Loki. Foto: Jošt Gantar
Utrip zgodovine v Škofji Loki. Foto: Jošt Gantar

Iztok Pipan, predsednik Turističnega društva Zbilje, meni, da je njihov recept uspeha v tem, da so prepoznali interese mladih in jih vključili v svoje delovanje. "Bilo je obdobje, ko prostovoljstvo ni bilo prepoznano kot nekaj pozitivnega in privlačnega. Prihaja pa generacija, ki je tudi prek akcij Turizmu pomaga lastna glava in Zlata kuhalnica, začela čutiti turizem kot gospodarsko panogo. Danes se na račun dinamičnega društvenega razvoja po manjših krajih vrača zavest, da je prostovoljstvo lahko koristna izraba prostega časa mladih."

Prostovoljstvo v turizmu pa se krepi tudi v Radovljici, kjer turizem zadnja leta doživlja pravo renesanso. V Linhartovem mestu so tako prejšnji konec tedna ravno prostovoljci organizirali Festival piva. Nataša Mikelj iz Zavoda za turizem Radovljica poudarja, da so prostovoljci in lokalna turistična društva lahko dobra podlaga za profesionalno delo lokalnih turističnih organizacij. "Z akcijami turističnih društev se krepi delo turističnih organizacij. Kamor gredo domačini, bodo šli tudi turisti. Radovljica je od leta 2010 doživela silovito spremembo. Takrat tu ni bilo takšnega utripa, kot ga poznate danes. Naloga nas, lokalne turistične organizacije, je tedaj bila, da v mesto pripeljemo domačine, in da za njih delamo prireditve. Vedeli smo namreč, ko bodo domačini uživali v dogodkih svojega mesta, bodo tam tudi turisti. In še nekaj je zanimivo v Radovljici – če se pri nas prodaja hiša na mestnem trgu bodo domačini tisti, ki jo bodo kupili, če le imajo sredstva. Ker želijo ohranjati dušo mesta."

Nepovezane in neizkoriščene tematske poti
Delo prostovoljcev v turizmu pa se kaže tudi skozi tematske poti, ki jih je v Sloveniji kar sedemsto (za primerjavo, v sosednji Avstriji jih imajo "samo" tristo). Večina od njih je neizkoriščen turističen potencial, po večini so nepovezane in premalo prepoznavne. Na TZS-ju si skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije ter GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, prizadevajo, da bi te poti s certifikacijo, ustreznim skrbništvom in ustanovitvijo urada za poti po zgledu Irske dobile svoje mesto v turistični strategiji. Do zdaj je bilo v izdelavo tematskih poti vloženih kar 10 milijonov evrov, za vsako posamezno pot pa okoli 45 tisoč evrov.

Zlata kuhalnica letos praznuje 10 let. Foto: Turistična zveza Slovenije
Zlata kuhalnica letos praznuje 10 let. Foto: Turistična zveza Slovenije

Brez dobrega natakarja ni dobre gostilne
Eden od uspešnih projektov TZS-ja je tudi projekt Zlata kuhalnica, ki letos praznuje 10 let. V ta vseslovenski projekt je vključenih kar 82 šol, osnovnošolci pa pridobivajo edinstvene kulinarične izkušnje in hkrati vpogled v življenje dijakov kuharstva in gostinstva. Osnovnošolci pod vodstvom strokovnih mentorjev, kot so Alma Rekič, Uroš Štefelin, Igor Jagodic in Grega Rozman, kuhajo jedi iz 24 gastronomskih regij Slovenije. Kot zanimivost – lani se je v prve letnike srednjih šol za gostinstvo in turizem vpisalo kar deset otrok, ki so v osnovnih šolah sodelovali pri projektu Zlata kuhalnica.

Uroš Štefelin, eden izmed mentorjev projekta Zlata kuhalnica skozi tovrstne projekte, opozarja tudi na manko gostinskega kadra v turističnem gospodarstvu. "Brez dobrega natakarja ni dobre gostilne. Pri nas morajo natakarji vedeti vsako stvar, ki jo dela kuhar. Skozi mojo restavracijo gre ogromno dijakov in študentov in vsi brez izjeme želijo delati v kuhinji. Ampak mi imamo svoja pravila. Vsaka praksa zajema deset dni dela v strežbi. In so primeri, ko smo na ta račun dobili odličnega človeka za strežbo. Mislim, da je zdaj poteza na nas, kuharskih mojstrih, da spremenimo to praznino. Natakarje moramo izobraževati, jih poslati na prakso v svet in jih seveda dobro plačati."

Pri spodbujanju mladih za delovanje v turizmu na Turistični zvezi Slovenije že vrsto let potekajo različni projekti, vse od vključevanja vrtcev s programom Z igro do prvih turističnih korakov pa do sodelovanja osnovnih in srednjih šol skozi projekte Turizmu pomaga lastna glava, Več znanja za več turizma in Mladi turistični vodnik. Letošnja novost je zagon projekta Naj turistična ideja, s katerim želijo devetošolce spodbuditi k razvijanju turističnih produktov in jih ob tem navdušiti za različne poklice v turizmu in gostinstvu. Najzanimivejši predlog je do zdaj prišel z OŠ Artiče, kjer učenci predlagajo voden ogled mest s turističnim vlakcem, izdelanim iz odpadnih in naravnih materialov. Zanimive pa so tudi ideje o predstavitvi najmanjšega krožišča v Evropi, ki je v Brežicah ter o vključevanju turistov pri različnih čistilnih akcijah. Učenci vidijo potencial še v postavitvi zeliščnih vrtov na parcelah v kampih, želja pa je tudi vzpostavitev zemljevida, ki bi vodil po krajevnih znamenitostih, zanimivih za otroke.

TZS pa tudi letos vabi na obisk prireditve Moja dežela lepa in gostoljubna, ki bo letos novembra v sklopu Dnevov slovenskega turizma, potekala v Ljubljani. Tradicionalno vseslovensko tekmovanje v urejenosti mest, vasi in malih krajev, bo letos potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Marjana Šarca, s čimer želijo na Turistični zvezi Slovenije dobiti še večjo podporo vlade Republike Slovenije tako pri projektu, še zlasti pa pri izvajanju turistično-društvene organizacije na splošno.