Za pijačo je skrbela dinamična ekipa slovenskih pivovarjev. Foto: Organizator/Anita Ferjančič

Ko se na zaspano sobotno popoldne pripeljemo v sončno Ajdovščino, morda nimamo takoj občutka, da smo se pripeljali v meko slovenskega butičnega pivovarstva. A ravno ta naslov si je edino slovensko mesto, ki se začne na W, ta konec tedna zaslužilo. Ob Hublju je namreč potekala že šesta Pivomanija, festival butičnega in craft piva.

Anita Lozar skrbi za dizajn in grafično podobo pivovarne Pelicon. Foto: Organizator/Anita Ferjančič

Dogodek že tradicionalno organizira ajdovska pivovarna Pelicon. Soustanoviteljica pivovarne Anita Lozar nam razloži: “Festival se je začel 2013 kot druženje pivovarskih prijateljev, ki so želeli svoji okolici predstaviti svoje delo, saj pivovarna takrat ni bila stara niti eno leto. Nepričakovano so se nam takrat pridružili tudi nekateri meščani, kar je bila izvrstna potrditev koncepta našega delovanja. Hkrati smo v tistih mesecih pod imenom Pivomanija organizirali tudi degustacije različnih piv, ki so se nato združile s festivalom v dogajanje, kot poteka danes.”

Ob šumeči reki se pod visokimi borovci, ki so na Vipavskem zaradi burje vedno malo poševni, vsako leto zbere srenja slovenskega butičnega pivovarstva in množica radovednih obiskovalcev. “Obiskovalci pridejo na festival predvsem zaradi izbora piv, predvsem tistih, ki jih še ne poznajo. Dodatno pa jih pritegne to, da so na samem dogodku prisotni tudi pivovarji in strokovnjaki, ki jim lahko pri izbiri piva pomagajo oziroma obrazložijo, kako to nastane. Vsako leto izdamo tudi brošuro, v kateri si lahko pivci preberejo več o zgodovini in varjenju piv, ki jih ponujamo,” je še povedala Lozarjeva.

Obiskovalci so lahko izbirali med 40 različnimi pivi. Foto: Organizator/Anita Ferjančič

Festival pa ne ponuja le Peliconovih piv, ampak mnoge različne mojstrovine iz Slovenije in tujine. Letos smo lahko obiskovalci preizkusili kar 40 različnih vrst piva in brezalkoholnih pijač, z dodatkom hmelja. Poleg običajnih okusov, ki smo jih s podobnih dogodkov že vajeni, smo na primer lahko pili pivo z dodatkom smrekovih vršičkov in pivo z okusom po klobasah. Kot pojasnjuje Lozarjeva, se dogodka redno udeležujejo tudi gostje iz tujine: “Namen dogodka je tako druženje med pivovarji in izmenjava izkušenj, kot tudi stik z našimi pivci, ki je zelo pomemben. Želimo tudi izven osrednje Slovenije ljudem predstaviti bogastvo slovenskega pivovarskega znanja. Na festivalu sodelujejo naši prijatelji pivovarji iz Slovenije in tujine, ki smo jih spoznali med svojim delovanjem.”

Res smo med pivoljubci lahko opazili kar nekaj tujih pivovarjev in pivcev. Mark Wood iz San Diega v Kaliforniji je v Slovenijo prvič prišel leta 1999, letos pa se je odločil obiskati tudi Pivomanijo. “Predvsem mi je všeč lokacija, saj je vzdušje v prijetnem parku ob žuborenju reke zares najboljše za uživanje v odličnih pivih. V San Diegu imamo več kot 150 craft pivovarn in navdušen sem, da tudi pri vas pivovarstvo tako cveti.

Poleg piv smo lahko poskusili tudi slovenski gin in tonic. Foto: Organizator/Anita Ferjančič

Slabo polovico piv, ki so jih točili na festivalu, so zvarili tuji pivovarji. Med njimi je bil tudi dimljeni kisli ale berlinske pivovarne Motel. “V Slovenijo smo prišli na obisk k našemu Hmeljarju v okolico Celja, potem pa smo se odločili, da bomo obiskali še Pivomanijo. Naša pivovarna je del zelo razvite berlinske pivovarske scene, želim pa si, da bi se ta ljubezen do novih zanimivih piv razširila tudi na druge dele Nemčije. Gostje v pokrajinah, kjer craft pivovarstvo ni tako razvito, pogosto želijo samo hladno in poceni pivo, ni pa jim toliko mar za okus. To bi radi spremeniti. Poleg tega so pivci pogosto zvesti svojim lokalnim pivovarnam, zaradi česar je težje prodirati na nove trge znotraj Nemčije,” je povedal glavni pivovar Peter Read.

Slovenska craft pivovarska industrija se zadnja leta sunkovito razvija in slovenski pivci so vedno bolj vajeni kakovostne in raznolike pivske ponudbe. Lozarjeva pravi, da s pridobivanjem strank v tradicionalno vinorodni Vipavski dolini niso imeli težav: “Zanimivo je, da nam je navada ljudi, da pijejo dobro vino, zelo pomagala. Domačini znajo popiti dobro in kakovostno pijačo, zato jim je bilo normalno, da tudi med pivi poiščejo kakovostnejšo izbiro. Posebej dejstvo, da je naše pivo narejeno v domačem okolju in ima obraz, ki ga ljudje prepoznajo, nam je zelo pomagalo. Kultura pitja vina v Vipavski dolini se zlahka prenaša tudi na kakovostno domače pivo.”

Brošura je obiskovalcem pomagala izbrati pravo pivo. Foto: Organizator

Da razmah vrhunskega pivovarstva v Sloveniji ni naključje, nam pojasni tudi predstavnica za stike z javnostmi Špela Verbič Miklič: “Ni nenavadno, da se je craft pivovarstvo v Sloveniji tako močno razvilo, saj smo svetovna hmeljarska velesila. Če to združimo s slovensko naravo, ki tako v športu kot v gospodarstvu vedno sili k odličnosti, dobimo pogoje za nastanek najboljših svetovnih piv.”

Na Pivomaniji premierno predstavitev pogosto doživijo novi prišleki na slovensko craft pivovarsko sceno. Tako sta svoje pivo prvič predstavila tudi Jure in Urška Guzelj iz pivovarne Kralj: “Ko smo zagnali pivovarstvo leta 2017, smo ravno na Pivomaniji predstavili svoje prve stvaritve, zato se mi zdijo takšni festivali izjemno pomembni za rast pivovarstva v Sloveniji. Največja cena, ki jo pivovarji plačujemo, je prosti čas, ki ga namesto z družino preživim s svojimi pivi. To in finančno breme sta največji oviri. Največje zadovoljstvo in zadoščenje pa me oblije, ko nekdo na kakšnem festivalu ali degustaciji pove, da mu je moje pivo najljubše.”

Kot pravijo organizatorji, pa je cilj Pivomanije predvsem v predstavljanju novih piv in izobraževanju javnosti, zato na festival vedno povabijo tudi pivske sommeliere. Letos je delavnice okušanja in prepoznavanja piv vodil priznani pivski sommelier in brat ustanovitelja pivovarne Martin Pelicon. “Glavna dejavnost sommelierja je promocija piva in biti nekakšen ambasador piva. Hodimo na tekmovanja in festivale in tako širimo svoje znanje med ljudi. Super je, da obiskovalci lahko po delavnici in predavanju piva, o katerih govorimo, tudi poskusijo, zato so takšni festivali odlični za učenje o pivu,” nam je o svojem poslanstvu povedal strokovnjak, nato pa nam zaupal, na kaj moramo biti pri uživanju piva najpozornejši: “Pomemben je pravi kozarec, ki mora bit dobro pomit. Če pri roki nimamo ravno ustreznega pivskega kozarca, lahko vzamemo tudi vinskega. Pomembno je, da se pred preizkusom umirimo in posvetimo pivu, ki je namenjeno zgolj nam. Analiziramo konsistenco pene, barvo ter videz piva, njegov vonj in okus. Ni treba, da nam je vsako pivo všeč, važno je, da znamo prepoznati tiste elemente, zaradi katerih nam morda ni, in izbrati takšno pivo, ki nam bo bolj všeč.”

Pivski romarji v hmeljevi preobleki. Foto: Organizator/Anita Ferjančič

Ob tem pa je pivskim začetnikom še svetoval, da “pri začetkih odkrivanja piv ne smemo takoj pretiravati s pivi močnega okusa, ki se močno razlikujejo od vsakdanjih lager piv, ki smo jih Slovenci vajeni. Važno je piva odkrivati korak za korakom in pri tem odkriti, kakšni tipi piv so nam bolj všeč. Zato bi morda predlagal različice pale ale piv, ki so lažja in manj gastronomsko agresivna. Slovenska pivovarska scena je, kar se tiče izbora piv zares bogata, zato imamo kot pivci enkratno priložnost odkriti takšno pivo, ki nam zares ustreza.

Pivomanija pa poleg pivskega in glasbenega dogajanja vedno postreže tudi z zanimivimi navadami vsakoletnih obiskovalcev. Med njimi je gotovo najopaznejša skupina dolenjskih obiskovalcev, ki se festivala vedno udeleži odeta v hmelj: “To je naše vsakoletno pivsko romanje, ki ga ne moremo zamuditi. Prihajamo že šesto leto, tradicija naše hmeljske oprave pa je povezana s toaletnim postankom na eni izmed poti, ki je po naključju potekal v nasadu hmelja.”

Razloge za obisk večine obiskovalcev pa najbolje opiše pivski navdušenec Rok, iz okolice Ljubljane: “Pivo je pijača, v kateri lahko uživaš vsak dan in ti vedno ponuja pravi okus za tvoje razpoloženje. Prvič sem slišal za ta festival in sem se ga nujno moral udeležiti, da lahko odkrijem več pivskih okusov, v katerih bom užival.