Foto: Fraunhofer FHR, Reuters, SpaceX, NASA/JPL-Caltech
Na MMC-ju se novih spoznanj v letu 2018 veselimo in upamo, da jih bomo odkrivali skupaj z vami. Tudi z vašimi predlogi in kritikami, za katere vas prosimo v komentarjih pod člankom. Za vaše mnenje, naj bo dobro ali slabo, se najtopleje zahvaljujemo.
.

Preteklo leto so zaznamovali številni znanstveni in tehnološki presežki. Spodaj je seznam tistih, ki ste jim, cenjeni bralci MMC-ja, sami namenili največ pozornosti.

Najbolj brano prejšnjih let

2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013


20. Čadež o Hawkingu: Imel je strahovito voljo do življenja in čaroben pogled nanj

Leta 2018 je umrl fizik Stephen Hawking. Svetovno slavo je pridobil predvsem zaradi popularizacije znanosti, med drugim s svetovno uspešnic Kratka zgodovina časa (1988). Kaj pa je dejansko prispeval znotraj same znanosti? Za pojasnila smo poprosili znanega slovenskega fizika, zaslužnega profesorja fakultete za matematiko in fiziko Andreja Čadeža, ki jerimeren naslovnik iz več razlogov. Je Hawkingov sodobnik, rodil se je istega leta (1942) in prav tako kot Anglež tudi sam v 70. letih doktoriral iz črnih lukenj. Še danes je luciden sogovornik, ki zlahka izriše zapletenosti fizike in vanje vplete temeljne filozofske premisleke. Foto: Reuters

19. "Zgodovino človeštva bo treba napisati na novo." Naši prapredniki so Afriko zapustili veliko, veliko prej.

V Izraelu najdeni fosili kažejo, da je naša vrsta Afriko zapustila pred 185.000 leti, kar za 50.000 let bolj zgodaj od prvega domnevnega izhoda homo sapiensa iz Afrike, in kar 100.000 let od prvega dokazanega. Če raziskava drži, potem bo lažje pojasniti marsikaj, od prastare čeljusti na Kitajskem, pa sledi homo sapiensa v dednini denisovanov ... pa tudi dejstva, da so le leto poprej v Afriki našli ostanke prvega (znanega) homo sapiensa, starega 300.000 let. Meandri človeške zgodovine so zapleteni, a iz leta v leto manj zaradi napredka datiranja in analize DNK-ja. Foto: Univerza v Tel Avivu/Israel Hershkovitz

18. Odkrili superzemljo pri sosednji zvezdi

Tudi astronomija in astrofizika hitro napredujeta, zato v zadnjih letih novice o novoodkritih eksoplanetih (planetih zunaj Osončja) kar dežujejo. Da ima najbližja sosednja zvezda najmanj en planet, vemo že več let, zdaj pa je potrjeno, da se velika kamnita kepa skriva tudi pri drugi najbližji (samostojni), Barnardovi zvezdi. Mimogrede, ta je morda ena najstarejših zvezd Galaksije, blizu starosti vesolja samega. Foto: ESO/M. Kornmesser

17. Padel hitrostni rekord: Parker postal najhitrejši izdelek človeških rok

Nasina sonda Parker se je Soncu približala na rekordnih 24 milijonov kilometrov in pri tem dosegla rekordnih 343.112 kilometrov na uro. Rekorda bo podrla še 24-krat, saj se bo do leta 2025 zvezdi vse bolj približevala in letela kar skozi njeno atmosfero. In hudo vročino, glede na to, da nas lahko opeče že pol ure na plaži 150 milijonov kilometrov stran ... Foto: Nasa

16. Pipistrel pri Uberju predstavil zračno plovilo za mestni promet

Uber načrtuje mrežo majhnih električnih letal v številnih velikih mestih po vsem svetu. Ne helikopterjev, ampak električnih vertikalno-vzletnih in pristajalnih vozil. Razvija jih ajdovski Pipistrel, pripravljena bodo predvidoma do leta 2021, prva mesta, ki so z Uberjem podpisala pogodbe, naj bi svoje letalnike dobila leta 2025. Foto: MMC RTV SLO

15. "Slovenija je presenetila Evropsko vesoljsko agencijo"

Pot Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo, drugo največjo na svetu, traja že od leta 2008, in naša država je vmes z zamujanjem rokov in odlašanjem sprožala dvignjene obrvi na agenciji. To se hitro spreminja, sodelovanje se izboljšuje, slovenski sektor vesoljske industrije ponuja pester nabor malih in srednje velikih podjetij. In dva satelita, plod slovenskega znanja, čakata na izstrelitev še letos. A končni cilj, polnopravno članstvo v Esi, kljub temu ni zagotovljen, niti ni nujno, da ga bo Slovenija sploh želela, je v intervjuju za MMC povedala Sabina Koleša, vodja službe za sodelovanje z Eso. Foto: ESA/ATG medialab

14. S svetlobnim kladivom povzročili potresu podobne valove

Ekipa slovenskih znanstvenikov z ljubljanske fakultete za strojništvo je v sodelovanju s kanadskimi in brazilskimi strokovnjaki razvozlala 150 let staro skrivnost o tem, kako svetloba povzroča gibanje snovi. Do zdaj se je zares vedelo samo to, da svetloba lahko premika snov kot celoto, oni pa so prvi pokazali, kako se gibalna količina svetlobe prenaša na elastične, potresu podobne valove, ki potujejo po snovi. Podobne valove zaznamo pri zemeljskem potresu. Torej, ko prižgemo luč, miza pod njo zavibrira. Foto: Tomaž Požar

13. Galaktični kanibalizem: V omari domače Galaksije se skriva ogromen okostnjak

Esa je izdala najnatančnejši "zemljevid" zvezd in plinov domače Galaksije do zdaj, na voljo za ogled v visoki ločljivosti ali celo navidezni resničnosti. Podatke je zagotovil vesoljski teleskop Gaia in so široko koristni. Med drugim so nizozemski astronomi v zbirki 1,7 milijarde opazovanih zvezd našli kopico takšnih, ki okoli centra Galaksije krožijo v nasprotno smer od vseh drugih. Po njihovih izračunih je to "truplo" neke druge galaksije, ki se je z našo združila pred 10 milijardami let. Foto: René van der Woude, Mixr.nl

12. Odkrili naj bi prvo, pošastno veliko eksoluno

Z eksoplaneti morajo priti tudi eksolune. Le precej težje jih je najti, saj so na splošno manjše od planetov, če sodimo po Osončju. Zato jih je težje najti in zato so komaj letos našli "trdne dokaze v korist obstoja" ene same. Ne glede na to gre za velik korak. Smo pač v obdobju zgodovine raziskovanja vesolja, kjer pogosto pada beseda "prvič". Prva znana eksoluna naj bi bila približno 8.000 svetlobnih let stran pri potrjenem planetu Kepler-1625b, velika naj bi bila kot planet Neptun. Torej, glede na naše standarde kar pošastno velika. Foto: JAXA, University of Tokyo & collaborators

11. Prehitra širitev vesolja bega znanstvenike, kaže na še neznano fiziko

Nove Hubblove meritve hitrosti širjenja vesolja dajejo višje rezultate od pričakovanih, kar kaže na naše nepoznavanje fizikalnih zakonitosti vesolja. Kaj je na delu, da se vesolje širi vse hitreje in hitreje, vsekakor bolj, kot bi lahko sklepali glede na dogajanje v preteklosti? To je, kot bi gradili karavanški predor z obeh strani, pa se cevi na sredini ne bi našle. Povzeto: vesolje se širi "prehitro", na delu je nam neznana fizika, kar bo nekoč pripeljalo do stanja, da bo z Zemlje vidna le še domača Galaksija, vse ostalo bo predaleč. Kaj pa je na zgornji fotografiji? Dve izmed 19 meglenic, ki jih je Hubble analiziral med večletnim projektom umerjanja razdalj, s pomočjo katerih so nato naračunali hitrost širjenja vesolja. Na levi strani je NGC 3972, na desni NGC 1015, obe sta 65 milijonov in 118 milijonov svetlobnih let stran od Zemlje. Z rumenimi krogi so označele zvezde kefeide, "geodetski količki" za merjenje razdalj v vesolju. Foto: NASA, ESA, A. Riess (STScI/JHU)

10. 15-centimetrski "Nezemljan" je v resnici nesrečni plod

V zapuščenem mestu sredi čilske puščave Atakama so leta 2003 našli mumificirane ostanke le 15 centimetrov velikega bitja. Hitro je izmenjalo več lastnikov, končalo v Španiji, vmes pa sprožilo kopico špekulacij in teorij zarote, med drugim o neznanih vrstah človeka ali primatov in celo Nezemljanih. Znanstveniki so z genetsko analizo našli pravi izvor in razkrili usodo nesrečnice ... Foto: Emery Smith

9. Zakaj nam gluten danes povzroča toliko težav?

Gluten se je v zadnjih letih znašel na zelo slabem glasu. Število ljudi, ki prav v glutenu vidijo vzrok svojih zdravstvenih težav, se je močno povečalo. Toda žita, ki vsebujejo gluten, in kruh smo glede na arheološke najdbe zagotovo jedli že vsaj pred 23.000 leti in so torej človeška stalnica. Po mnenju zdravnikov ima celiakijo (kronično avtoimuno črevesno bolezen) približno odstotek prebivalcev, dodaten odstotek je na gluten alergičen. Zakaj pa se glutena izogiba še precej večji delež? Foto: BoBo

8. Težave z računalniškimi igrami? Najslabše je, če starši pridejo "pametovat".

Je povezava med računalniškimi igrami, internetom in zasvojenostjo nujna? Ni, pravi Bor Lucijan Turek, specialist za področje igričarstva pri centru za sodobne odvisnosti Logout. Sploh pri starejših, ki imajo službe in otroke, vidimo, da če imajo v življenju pravilno postavljene prioritete, so še vedno lahko t. i. gamerji, pa ne trpi ne služba ne družina. Kar pa ne pomeni, da pri deležu populacije, tudi pri mladoletnih, zasvojenost ni problem. Foto: Pixabay

7. Na Marsu našli 20-kilometrsko jezero tekoče vode

Esina sonda Mars Express je s pomočjo radarja našla dokaze za obstoj jezera tekoče vode v Marsu. Skrivalo naj bi se pod 1,5 kilometra debelo plastjo ledu, široko naj bi bilo 20 kilometrov, globoko pa nekaj metrov. Najbrž ne gre ravno za kristalno studenčnico, prej močno bazično slanico, ki po vsej verjetnosti ne gosti življenja. Je pa posredni dokaz, da v Marsovem podzemlju tekoča voda, ta nujni predpogoj življenja (po našem vedenju), obstaja. Foto: ESA/NASA/JPL/ASI/Univ. Rome; R. Orosei et al 2018

6. Medvrstni spolni odnosi: Odkrili prvega hibrida med neandertalko in denisovanom

Znanstveniki so identificirali ostanke 13-letnega dekleta, ki je živelo pred vsaj 50.000 leti in bilo prvi znani potomec neandertalke in denisovana. Glede na nomenklaturo bi to lahko bil prvi potrjeni hibrid, otrok dveh različnih človeških vrst. A ker tako neandertalci kot denisovani še niso dokončno uvrščeni na drevo življenja ‒ ne vemo zagotovo, ali so vrsta ali podvrsta ‒ tudi naziv križanec (hibrid) ni zacementiran. Za odgovor bi morali izvedeti, ali je bilo dekle z nazivom Denny sposobno nadaljnjega razmnoževanja. Foto: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology

5. Izjemen dosežek slovenskih kirurgov: po rekonstrukciji na podlakti nos prenesli na obraz

Ljubljanski UKC je izvedel prelomen dosežek na področju estetske kirurgije: popolno rekonstrukcijo nosu v dveh fazah, pri čemer so uporabili zgolj lastno tkivo pacientke; tako so precej zmanjšali možnost zavrnitve tkiva, zmanjšali pa so tudi število potrebnih operacij in skrajšali rehabilitacijski čas. S 3D-modelom so nos kot prvi na svetu izdelali na podlakti, prekrvljenega, oživčenega in okoščenega pa potem namestili na obraz. Poseg je v svetovnem merilu povsem nov. Foto: UKC Ljubljana

4. InSight je na Marsu, prvi pristanek po šestih letih

Prvič po šestih letih, kar jih je minilo od začetka misije Curiosity, smo videli prvi pristanek na Marsu. Nasa je na sosednji planet poslala nepremičen pristajalnik InSight, neke vrste seizmološko merilno postajo, ki bo proučevala notranjost planeta. InSight bo iskal odgovor na vprašanje, zakaj je Mars precej bolj lenoben, hladnejši planet, ne proizvaja globalnega magnetnega polja in ne kaže znakov tektonike. Zakaj je torej pred milijardami let skorajda "zamrznil" v času in ni razvil življenja (vsaj ne, da bi to vedeli), medtem ko je sosednja in relativno podobna Zemlja ubrala precej drugačo pot. Foto: NASA/JPL-Caltech

3. Video: Proti Marsu leti avtomobil, Falcon Heavy pa znova pristal

Nova trenutno najmočnejša raketa na svetu je Falcon Heavy podjetja SpaceX, sestavljenka iz treh prvih stopenj Falcon 9. Letos je bila prvič uspešno preizkušena, pri tem sta dve prvi stopnji tudi varno pristali na Zemlji in bosta ponovno uporabljeni. Prvi mož podjetja Elon Musk je kot testni tovor uporabil svoj avtomobil, ki zdaj kroži okoli Sonca in pri tem prečka orbito Marsa. A ga pri tem ne ravno obletava, kot je obljubljal Musk. Ne glede na vse je izstrelitev poskrbela za prizor, kakršnega še nismo uzrli v zgodovini. SpaceX

2. Najdaljši popolni Lunin mrk v tem stoletju

Julija je bilo mogoče opazovati popolni Lunin mrk, ki je bil tudi najdaljši popolni Lunin mrk v tem stoletju z eno uro, 43 minut in 34 sekund. Naslednji popolni Lunin mrk bomo lahko opazovali 21. januarja letos, ki bo seveda krajši. Foto: Reuters

1. Ognjeni konec kitajske vesoljske postaje Tiangong 1 v ozračju

Dogodek, ki je močno odmeval po vsem svetu in ki ste ga tudi bralci MMC-ja množično spremljali. Kitajska vesoljska postaja Tiangong 1 se je nenadzorovano spustila v ozračje in v njem skoraj popolnoma zgorela. Nekaj delcev je preživelo in padlo v južni Tihi ocean. Lahko bi padli kam drugam, saj je bila "tarča" kar dvotretjinski del površja planeta, točnega kraja ni znal napovedati nihče. Vse se je dobro končalo. Naj bo tako tudi v prihodnjih letih, ko se bo zvrstilo več podobnih dogodkov. Foto: Fraunhofer FHR