V Nici so mestni nadzorni center ustanovili marca 2010. Danes v njem posnetke vseh 2.666 kamer spremlja sto zaposlenih. Foto: EPA

Ameriška tehnologija je pripravljena na zagon, vendar morajo oblasti počakati na odločitev francoske nacionalne komisije za informatiko in svoboščine (CNIL), ki naj bi sredi oktobra podala mnenje, ali je uporaba tehnologije za prepoznavanje obraza v šolah upravičena.

Če bodo dobili dovoljenje, bosta srednji šoli Lycee des Eucalyptus v Nici in Lycee Ampère v Marseillu postali prvi francoski izobraževalni ustanovi, na katerih bodo uporabljali umetno inteligenco za prepoznavanje obraza.

Na Švedskem so avgusta letos pristojni organi srednjo šolo na podlagi evropskega Zakona o varstvu osebnih podatkov (GDPR) zaradi uporabe tehnologije kaznovali z 20 tisoč evri.

Svet Južne regije (nekdaj Provansa – Alpe –Azurna obala) je decembra lani izglasoval projekt, ki predvideva poskusno postavitev biometričnih portalov pred šolama v Nici in Marseillu. Dijaki – francoske liceje obiskujejo v starosti od 15 do 18 let – ki se bodo strinjali s sodelovanjem v eksperimentu, bodo podpisali obrazce za soglasje in v šolo vstopali skozi biometrični portal.

Gre za del 45 milijonov evrov vrednega projekta za varnejše srednje šole, dokument pa prepoznavanje obraza opredeljuje kot ukrep, usmerjen v racionalizacijo identifikacije študentov, boju proti kraji identitete in odkrivanju vsiljivcev, poroča portal Politico.

Tehnologijo je brezplačno priskrbelo ameriško tehnološko podjetje Cisco, ki je z Južno regijo podpisalo memorandum o soglasju. Cisco ima sedež v San Joseju v Kaliforniji, kjer nad tehnologijo niso tako navdušeni – septembra so policistom prepovedali uporabo tehnologije prepoznavanja obraza za kamere, ki jih nosijo na sebi.

Starši dijakov: "Gre za komercialne interese"

Sindikat učiteljev in starši dijakov ostro nasprotujejo ideji prepoznavanja obrazov na srednjih šolah. Skupaj z nevladnima organizacijama La Quadrature du Net in Liga za človekove pravice so februarja na upravno sodišče v Marseillu vložili pritožbo proti odločitvi Južne regije. Sodni proces še teče.

"Prepričani smo, da varnost naših otrok ni glavni cilj, temveč gre za komercialne in politične interese," je za Politico dejala Laetitia Siccardi, ki zastopa zvezo staršev študentov.

Projekt naj bi se prvotno začel izvajati že septembra, vendar morajo izvajalci zdaj vendarle najprej pridobiti dovoljenje CNIL-a. Vodja inovacij pri Cisco France Gaëtan Feige ob tem razlaga, da bodo pridobljene biometrične profile dijakov hranili v bazah podatkov znotraj šol in jih izbrisali, ko bodo prenehali sodelovati pri testiranju.

Projekt naj bi sicer po testnem obdobju sčasoma razširili na več šol v regiji. Župan Nice Christian Estrosi naj bi na plenarnem zasedanju Regionalnega sveta napovedal, da nameravajo po preizkusnem obdobju na obstoječe nadzorne kamere na šolah namestiti programsko opremo za prepoznavanja obraza, navaja nevladna organizacija La Quadrature du Net, ki zagovarja svoboščine v digitalnem svetu.

Nica najbolj videonadzorovano mesto Francije

Oznanilo videonadzora v mestecu Sable-sur-Sarthe s 13.000 prebivalci. Foto: Reuters

Po njihovem mnenju gre za del večjih projektov v mestih: Big Observatory Data of Public Tranquility v Marseillu in projekta Safe City v Nici. Župan Nice Estrosi je že več kot desetletje velik privrženec videonadzora. Nica je po njegovi zaslugi že leta 2010 postala prvo francosko mesto s sofisticiranim sistemom videonadzora in mestnim nadzornim centrom, v katerem je zaposlenih sto ljudi, ki bdijo nad videoposnetki.

Danes je v petem največjem francoskem mestu nameščenih 2.666 kamer, kar pomeni po eno nadzorno kamero na vsakih 128 prebivalcev, s čimer je Nica najbolj videonadzorovano francosko mesto, poroča portal Politico. Kamere spremlja 944 opozorilnih znakov, ki napovedujejo njihovo postavitev.

Na karnevalu v Nici so preizkusili prepoznavanje obraza. Foto: EPA

Nica je februarja letos – tudi tokrat kot prvo francosko mesto – preizkusila tehnologijo prepoznavanja obraza, čeprav so mestne oblasti želele preizkus izvesti že med svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2016. Na dvodnevnem mestnem karnevalu je v eksperimentu sodelovalo 5.000 polnoletnih obiskovalcev, za katere so postavili ločen vhod s šestimi nadzornimi kamerami.

Poročilo mestnih oblasti o preizkusu je pridobil francoski časnik Le Monde, ki je poročal, da so preizkušali dva scenarija: preverjanje vsakega posameznika, da bi ugotovili, ali imajo dovoljenje za dostop do karnevala, ter splošno skeniranje množice, v kateri je tehnologija odkrivala navzočnost določenih prostovoljcev. Mestne oblasti so preizkus označile za uspeh, podrobnosti pa niso znane.

Občina izpostavlja pomen varnosti

Tehnologijo prepoznavanja obraza mestne oblasti zagovarjajo z zagotavljanjem varnosti. "Tehnologija je ključnega pomena za varovanje vsakdanjega življenja državljanov. Varnost ne vključuje samo zaščite ljudi, temveč lahko policistom pomaga najti izgubljenega otroka, človeka, ki trpi za alzheimerjevo boleznijo, ali pogrešano osebo", je za Politico dejal uradnik iz občine Nice.

Po podatkih spletne strani občine so na podlagi videoposnetkov do 15. maja letos izvedli 994 aretacij.

Debate o varnosti so v državi postale še posebej aktualne po terorističnih napadih. V Nici je napadalec na državni praznik, dan Bastilje, 14. julija 2016, s kombijem zapeljal v množico in ubil več kot 80 ljudi. Francoska protiteroristična policija je mesec po napadu zahtevala izbris posnetkov varnostnih kamer, da bi preprečili razširjanje po družbenih omrežjih ali zlorabo Islamske države v propagandne namene. Mestne oblasti so zahtevo zavrnile, češ da gre za dokaze v sodnih postopkih, poroča BBC.

Novembra prihaja - Alicem
Francija svojo navdušenost nad prepoznavanjem obrazov kaže tudi pri vzpostavljanju sistema "varne digitalne identitete" za pametne telefone. Kritiki svarijo, da zaradi nerazrešenih pomislekov o varovanju osebnih podatkov odločitev prihaja prezgodaj.
Vlada predsednika Emmanuela Macrona naj bi novembra po uvedbi šestmesečne preizkusne faze uvedla program Alicem - "certificirano spletno overjanje prek mobilnih naprav". Notranje ministrstvo Alicem promovira kot aplikacijo, ki "vsakemu posamezniku omogoča dokazovanje svoje identitete na internetu na varen način".
Aplikacija prebere čip na elektronskem potnem listu, prepozna obraz uporabnika telefona in nato primerja biometrično fotografijo z obrazom, da potrdi identiteto. Po potrditvi lahko uporabnik dostopa do množice javnih storitev brez dodatnih pregledov.
CNIL opozarja, da program krši evropsko zakonodajo, ker ne ponuja druge možnosti kot prepoznavanje obraza za dostop do nekaterih storitev, poroča britanski Telegraph.

Četudi Nica velja za najbolj nadzorovano mesto v Franciji, videonadzora uporabljajo tudi druga francoska mesta, pri tem prednjačijo Pariz, Lyon in Marseille. Videonadzor imajo tudi manjša mesta, skupno ima 6.000 mest in vasi vzpostavljene sisteme videonadzora, s katerimi nadzirajo tudi promet. Mesto Saint-Etienne pa je ubralo nekoliko drugačno taktiko, po poročanju britanskega Telegrapha marca letos je napovedalo preizkušanje skritih mikrofonov v nevarnih soseskah, s katerimi bi policija prisluškovala zvokom morebitnih napadov ali pretepov.

Krepitev videonadzora se ni začela s terorističnimi napadi, temveč že leta 2008, ko je takratni predsednik Nicolas Sarkozy predstavil "načrt videozaščite", pri katerem je občinam pri financiranju izdatno pomagalo notranje ministrstvo, poroča pariški portal v angleščini NewsCrunch. Spremenila se je tudi retorika: videonadzor je zamenjal izraz videozaščita.

Evropska komisija napoveduje nov zakon

Tehnologija prepoznavanja obraza se morda zdi logičen korak pri posodabljanju videonadzora, vendar so na drugi strani enačbe varstvo osebnih podatkov in možnosti zlorab. V Evropski uniji je lani začela veljati splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), s katero naj bi državljani dobili več pravic nad svojimi osebnimi podatki.

Zbiranje občutljivih biometričnih podatkov, na podlagi katerih je mogoče identificirati posameznika, je z GDPR-jem prepovedano, razen če državljan poda izrecno soglašanje. Vendar so dopustne izjeme, kadar so podatki uporabljeni za državno varnost, EUObserver navaja strokovnjake na področju digitalnih pravic.

Zaradi nekaj nejasnosti v obstoječi zakonodaji Evropska komisija pripravlja posodobljeno enotno zakonodajo, ki se bo osredotočila izključno na tehnologijo umetne inteligence, kamor spada tudi prepoznavanja obrazov. Ursula von der Leyen, prihajajoča predsednica komisije, je dejala, da bo v prvih 100 dneh svojega mandata razkrila zakonodajo, ki bo zagotovila "usklajen evropski pristop k človeškim in etičnim vplivom umetne inteligence," piše Financial Times.

Trend, ki se širi po Evropi

Protestnik protestira proti nadzoru pred berlinsko železniško postajo Südkreuz (avgust 2017). Foto: EPA

Trend se namreč počasi širi po stari celini. Tehnologijo so letos preizkusili na Danskem na nogometnem stadionu in na Švedskem na srednji šoli. Nemško notranje ministrstvo in upravitelj železnic Deutsche Bahn sta že leta 2017 začela testni projekt na berlinski železniški postaji Südkreuz.

V Združenem kraljestvu policija uporablja tehnologijo v več mestih, nakupovalnih središčih in muzejih ter na londonski železniški postaji King's Cross. Kot poroča Guardian, je septembra valižansko sodišče podprlo policijo Južnega Walesa pri uporabi tehnologije.

Tudi Srbija v sodelovanju s kitajskim velikanom Huawei ustvarja "varno mesto" Beograd, kjer nameščajo več sto kamer, ki bodo poleg nadzora prometa tudi prepoznavale obraze, je poročal Reuters.

Kitajska digitalna diktatura

Veliki kitajski brat: prva digitalna diktatura

Prav iz Kitajske pa prihaja tudi opozorilo, kam lahko pripelje zbiranje osebnih podatkov. Kitajska digitalna diktatura z uporabo umetne inteligence nadzoruje vsak korak svojih državljanov in jih predvsem glede na etnično pripadnost nato tudi oceni. "Zaupanja nevredne" Ujgure pošilja v taborišča. "Zaupanja vredne" glede na poslušnost nagradi ali kaznuje sistem javnega slovesa, ki določa dostopnost do storitev in človekovo mesto v družbi.