Tisti s skrajnimi nazori iz reguliranih družbenih omrežij bežijo v varno zavetje nemoderiranih strani. Foto: EPA

"Ukinite stran. Ničesar dobrega ne prinaša svetu. Je popolnoma negativna za vse, razen za uporabnike. Pa še zanje je, samo ne zavedajo se še."

Ostre besede o 8chanu, spletni strani, ki je postala tako zloglasna, da je zgornje besede izrekel sam ustanovitelj te strani, računalniški programer Frederick Brennan. Brennan, po lastnih besedah pod vplivom norih gob, je stran ustanovil leta 2013 kot odgovor na krnjenje svobode govora na spletu in kot še manj omejujočo alternativo še eni zloglasni klepetalnici 4chan, a se je naglo sprevrgla v pribežališče ekstremistov vseh vrst.

Tudi strelec iz El Pasa naj bi svoje namere napovedal na 8chanu. Foto: 8chan

8chan je zbirka praktično v celoti nemoderiranih spletnih klepetalnic, v katerih anonimni uporabniki razglabljajo o širokem naboru tematik, pri čemer prednjačijo (konservativne) politične teme in računalniške igre, velik del pa predstavljajo rasistične, homofobne, nasilne, antisemitske, mizogine in pedofilske vsebine, pa tudi kopica teorij zarot.

Stran, kamor se zatečejo tisti, ki jih izvržejo in izločijo z bolj mainstream strani, kjer se sovražni govor in pozivi k nasilju bolj regulirajo. Na 8chanu regulacije ni – le dva klika vas ločita od nazornih fotografij slečenih otrok, ki jih odrasle roke vodijo v playboyevske poze, dva klika od zgodb uporabnikov, ki nadrobno opisujejo svoje spolne interakcije z mladoletniki.

"Megafon" za množične strelce

To je tudi spletna stran, na kateri so bili vnaprej napovedani najmanj trije strelski pokoli v zadnjem času – napad na mošeje v novozelandskem Christchurchu, napad na sinagogo v kalifornijskem Powayu in nazadnje napad v El Pasu. "Megafon za množične strelce," so stran označili v New York Timesu.

Uporabniki 8chana množične strelce pogosto poveličujejo, jih označujejo za junake ali mučenike, ustvarjajo spletne meme in merijo število žrtev kot športne rezultate.

"8chan je skoraj kot oglasna deska, kamor hodijo najhujši kršitelji, da bi delili svoje grozne zamisli," pravi Jonathan Greenblatt, direktor Antidefamacijske lige (ADL). “Oglasna deska, kjer si ljudje izmenjujejo ideje in kjer se tovrstne ideologije napihnejo in razširijo, nazadnje pa se uporabniki kot posledica tega radikalizirajo.”

21-letni Patrick Crusius, zagovornik teorije bele nadvlade, je v eni od klepetalnic pred svojim morilskim pohodom objavil manifest, poln sovraštva do priseljencev, govora o "hispanski invaziji na Teksas" in izrazov privrženosti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

Manifest je objavil pod naslovom "Čas je", kolege uporabnike pa pozval, naj dokument delijo, da ne bi mediji širili neresnic o njegovem namenu. Nato se je s predelanim polavtomatskim orožjem podal v Walmart in hladnokrvno postrelil 20 ljudi, med njimi večino latinskoameriškega porekla.

Tudi avstralski strelec Brenton Tarrant je bil dejaven na 8chanu. Foto: AP

Podobno terminologijo je pri napovedi svojega pokola uporabil avstralski strelec Brenton Tarrant, ki je priseljevanje označil za "napad na Evropejce" in "beli genocid", preden je postrelil 51 ljudi v dveh mošejah v Christchurchu.

"Ukinite jo"

"Kadar koli slišim za nov množični strelski pokol, si vedno rečem, da je treba raziskati, če obstaja povezava z 8chanom," razlaga v intervjuju za New York Times Brennan, ki je lani prekinil sodelovanje z zdajšnjim lastnikom 8chana, na Filipinih živečim ameriškim vojnim veteranom Jimom Watkinsom.

"Naj se stran ukine. Nič dobrega ne prinaša," meni Brennan, ki se v zadnjem času skuša popolnoma distancirati od pošasti, ki jo je ustvaril.

Marca je tako v intervjuju za Wall Street Journal dejal, da mu je žal, da je kadar koli postavil 8chan in opozoril, da bi nasilna kultura, ki se je razpasla po spletnih klepetalnicah 8chana, lahko vodila v še več strelskih pokolov. "Ukinitev spletne strani sicer pokolov ne bi preprečila, se pa vsaj ne bi dogajali vsakih nekaj mesecev," je dejal.

Brennan je sicer v začetkih 8chana branil pravico uporabnikov, da objavljajo anonimno, brez cenzure. Posamezne izpade uporabnikov – ali nadlegovanja ali nasilja pa je odpravil kot ceno odprtega foruma.

Po El Pasu je v ZDA ponovno razplamtela debata o orožju. Foto: AP

"Anonimnosti ne bi smeli odvzeti vsem samo zaradi nekaj gnilih jabolk," je povedal v pogovoru za tehnološko spletno stran Ars Technica leta 2015. Brennan je zdaj obrnil ploščo in je skušal Watkinsa, s katerim sta na Filipinih soseda, prepričati, da stran, ki je Google od leta 2015 ne uvršča več v svoje rezultate iskanja, ukine.

Watkins, ki se je računalniških veščin priučil v vojski, tam pa ob strani služil še s pornografsko stranjo za japonske stranke, danes vodi 8chan s svojim sinom Ronaldom ter kljubuje kritikam in zavrača pozive po moderiranju klepetalnic ali popolni ukinitvi strani.

Stran brezvladja

Se je pa pod pritiski uklonil Cloudflare, spletna varnostna platforma, pri kateri je 8chan gostoval, in svoje usluge spletni strani odrekla z obrazložitvijo, da je kljub opozorilom 8chan dopuščal, da se je na strani razpasel nasilni ekstremizem.

"Izkazali so se kot stran, na kateri vlada brezvladje in to brezvladje je zakrivilo številne tragične smrti," je v blogu zapisal izvršni direktor Cloudflara Matthew Prince.

Watkins je Cloudflarovo odločitev označil za "strahopetno", vso krivdo pa prevalil na ponudnike strežnikov, novinarje in Instagram. "Moje podjetje zavzema trdno stališče sodelovanja z organi pregona in v roku nekaj minut po teh dveh tragedijah smo že delali z agenti FBI-ja, da bi ugotovili, kako jim lahko pomagamo," je dejal Watkins. "Nikoli nismo ščitili nezakonitega govora, česar nas obtožujejo nekateri ne ravno kredibilni novinarji."

Stroka si je več ali manj enotna, da Watkins (ali poprej Brennan) sicer z upravljanjem strani, kot je 8chan, ne služi, saj je uporaba strani brezplačna, vzdrževanje drago, zaradi skrajno spornih vsebin pa se je oglaševalci izogibajo. Tudi sam Watkins je leta 2017 v intervjuju za Buzzfeed potrdil, da vodenje 8chana ne prinaša denarja, da pa je "zelo zabavno".

Bi morale biti oblasti aktivnejše?

8chan sicer ni edina tovrstna spletna stran – ameriška organizacija za državljanske pravice (SPLC) izpostavlja med drugimi še Telegram in Gab. "Beli nacionalisti uporabljajo obrobne platforme, kot sta 8chan in Telegram za pozivanje k terorističnim napadom, kot je bil tisti v El Pasu, in imenovanje tistih, ki izvedejo množične strelske pokole v imenu njihove ideologije v 'svetnike'," so zapisali pri SPLC-ju.

21-letni Patrick Crusius je na 8chanu domnevno objavil svoj sovražni manifest. Foto: Youtube

Gab, nekakšno desničarsko alternativo Twitterju, pa je med drugim uporabljal napadalec na sinagogo v Pittsburghu lani, ko je bilo ubitih 11 ljudi. Po napadih je več strežnikov Gabu odreklo gostoljubje, češ da je "eksplicitno dopustil širjenje sovraštva, nasilja ali diskriminatorne nestrpnosti".

A nekateri kritiki menijo, da bi morale vlade zavzeti bolj proaktivno vlogo pri zajezitvi spletnega sovražnega govora in širjenju nacionalistične propagande, namesto da se zanašajo na presojo komercialnih ponudnikov. Prince pri tem kot zgled daje Evropo, kjer so vlade bolj angažirane, ko gre za sovražne vsebine na spletu in so tovrstne strani bolj regulirane.

Med tistimi, ki so v samem ospredju tega boja proti širjenju sovražnih vsebin na spletu, je Nemčija, kjer so sprejeli zakone, ki prisilijo družbena omrežja, kot sta Facebook in Twitter, da v roku 24 ur sovražni govor s svojih strani odstranijo ali pa jim preti do 50 milijonov evrov kazni, navaja Deutsche Welle.

Kritiki tovrstnih omejitev po drugi strani navajajo, da 8chan ni izvir zla in da se bodo z ukinitvijo strani uporabniki zgolj premaknili na druge platforme. "Če se 8chan zapre, se bo preprosto našel nekdo, ki bo postavil 20chan ali kar koli ga že želite imenovati. In ljudje se bodo usmerili tja," je povedal za Buzzfeed Andrew Torba, ustanovitelj Gaba.

V poplavi razprav o videoigrah, animejih in politiki se najde še kopica sovražnih vsebin. Foto: 8chan

Sivo področje tudi v Sloveniji

In kako se oblasti tovrstnih strani in sovražnega govora na spletu lotevajo pri nas? Kot je za MMC povedala Vesna Drole, vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije, je področje sovražnega govora v digitalnem okolju tudi v Sloveniji relativno neregulirano, uporabniki pa se zaradi anonimnosti počutijo varne pred morebitnim pravnim sankcioniranjem.

"Inšpekcijske službe se lahko odzovejo le tako, da se "pogovorijo" z izdajateljem spletne strani in mu priporočijo aktivno vlogo pri preprečevanju/odstranjevanju objav, mnenj, ki so nestrpna, sovražna, nasilna," razlaga Vesna Drole.

Policija sicer v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede v projektu Spletno oko in na podlagi obvestil občanov oz. inštitucij obravnava različne prijave objav sovražnega govora, ki je v slovenski zakonodaji inkriminiran kot kaznivo dejanje "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Policija se nato posvetuje s tožilstvom, ki vodi predkazenski postopek.

"Za uspešnost obravnave spletnega sovražnega govora je v prvi vrsti potrebna identifikacija kršitelja, pri čemer je za pridobivanje tovrstnih podatkov potrebna pravna podlaga, v povezavi s katero je Vlada leta 2016 v sklopu priprave novele ZP-1J pripravila besedilo za zagotovitev le-te, da bi bilo mogoče pridobiti nevsebinske komunikacijske podatke za odkritje storilcev prekrškov, ki pomenijo kršitev ustavne prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju, nestrpnosti zoper narodnostno, rasno, versko ali drugo posebej ranljivo skupino. Predlagana rešitev ni bila sprejeta. Prav tako v Državnem zboru ni prejela podpore ZJRM-1, ki jo je leta 2016 v zakonodajni postopek vložil poslanec Jani Möderndorfer, pri čemer se je vsebina novele nanašala na prekrške v povezavi s sovražnim govorom in definicijo javnega kraja," razlaga Droletova.

"Po novem kazniv že govor ali zapis, ki sam po sebi predstavlja grožnjo ali žalitev"

V določenih primerih sovražnega govora, ko gre za oblike nespodobnih in žaljivih objav, obstajajo elementi drugih kaznivih dejanj, kot sta npr. razžalitev ali grožnja. V takšnih primerih se po podanem mnenju tožilstva, da ne gre za kršitev 297. člena KZ-1, ker so podani znaki drugih kaznivih dejanj, državljane tudi opozori na možnosti podaje prijave oz. kazenske ovadbe po drugem členu KZ-1.

V Sloveniji sicer sistem za celovito spremljanje sovražnosti ni vzpostavljen, kot tudi niso na voljo metodologije in orodja za takšno spremljanje, niti niso bile na to temo opravljene poglobljene študije. Droletova pravi, da število kaznivih dejanj in prekrškov z obeležjem sovražnosti ostaja sicer v večletnem povprečju, da pa je z razvojem družbenih medijev opazno okrepljeno izražanje sovražnih stališč posameznikov in skupin.