Nameščanje Huaweieve tehnologije na Trgu republike. Foto: Twitter/SHARE Conference
Nameščanje Huaweieve tehnologije na Trgu republike. Foto: Twitter/SHARE Conference

Podrobnosti sodelovanja med Beogradom in kitajskim tehnološkim velikanom niso znane. Glede na izjave srbskih uradnikov gre sklepati le, da nameravajo postaviti od tisoč do dva tisoč kamer, izmed katerih jih najmanj sto že stoji.

"Javnost ni seznanjena z dogajanjem, celoten postopek je precej netransparenten. Skoraj leto po napovedi projekta nimamo pravih informacij," Bojan Perkov iz fundacije SHARE, nevladne organizacije za človekove pravice in svoboščine na spletu, opozarja na številne nejasnosti in zavajajoče informacije, ki spremljajo projekt kitajskega videonadzora nad Beogradom.

Ne gre več le za vprašanje o zasebnosti in osebnih podatkih, temveč so v igri tudi druge pravice - svoboda izražanja, pravica do zbiranja, protestiranja in podobno.

Bojan Perkov

Še največ je o projektu Safe City Beograd razkril kar Huawei sam, ki je mestu priskrbel svojo najsodobnejšo tehnologijo: kamere s programsko opremo za prepoznavanje obrazov, avtomobilskih tablic in analizo vedenja ljudi.

Srbski notranji minister Nebojša Stefanović in direktor policije Vladimir Rebić sta projekt napovedala konec januarja oziroma februarja letos. "Poudarek bo na preprečevanju najhujših kaznivih dejanj, umorov in drugih dejanj, ki motijo mir državljanov," je Rebić poudaril varnostni motiv vzpostavitve videonadzora.

Raziskovalec Bojan Perkov je v pogovoru za MMC izpostavil, da srbska vlada javnosti še ni podala odgovorov na ključna vprašanja: "Kadar se zbirajo osebni podatki ali podatki o premikanju ogromnega števila ljudi, ki se hranijo v ogromnih količinah, se postavljajo vprašanja: kaj se s temi podatki zgodi, kako so zaščiteni, kakšne so možnosti zlorabe, kdo ima dostop do podatkov."

Sogovornik iz fundacije SHARE izpostavlja tudi vsiljivost tehnologije, kot je prepoznavanje obraza: "Ne gre več le za vprašanje o zasebnosti in osebnih podatkih, temveč so v igri tudi druge pravice – svoboda izražanja, pravica do zbiranja, protestiranja in podobno."

Če so srbska vlada in mestne oblasti o projektu precej molčeče, pa se je o velikopoteznem projektu na svoji spletni strani pred časom precej razpisal Huawei. Skupaj z notranjim ministrstvom Srbije nameravajo Beograd spremeniti v najvarnejše mesto Evrope in tehnologijo sčasoma razširiti po vsej državi.

Huawei je dokument pozneje umaknil s svoje spletne strani, a jim ga je pri fundaciji Share uspelo še pravočasno arhivirati.

Notranji minister: "V Beogradu ne bo ulic brez kamer"

"V Beogradu ne bo pomembnih ulic, vhodov ali prehodov med stavbami, ki jih ne bi pokrivale kamere," je notranji minister Stefanović januarja oznanil krepitev videonadzora. Napovedal je postavitev 1.000 kamer na 800 lokacijah v roku dveh let.

Konec meseca julija je Stefanović spremenil številko in prvič omenil, da nameravajo skupno postaviti 2.000 kamer.

Februarja letos je direktor policije Rebić v intervjuju za RTS povedal, da je v mestu že nameščenih 107 pametnih kamer na 61 lokacijah. Poudaril je, da državljanom ni treba skrbeti za zasebnost, saj je poudarek na varnosti.

Huawei brez napovedi testiral tehnologijo

Sorodna novica Veliki kitajski brat: prva digitalna diktatura

Srbski uradniki so ob tem javnosti zamolčali, da je Huawei že pred leti v Beogradu testiral pametne kamere za prepoznavanje obrazov in avtomobilskih tablic.

"Za to nismo izvedeli od državnih organov, temveč prek povezave na uradni spletni strani Huaweia, ki je bila nato odstranjena, a nam jo je uspelo arhivirati in shraniti," pojasnjuje Perkov.

Huawei v dokumentu navaja, da je namestil devet kamer na pet lokacij – sedež notranjega ministrstva, športno areno, trgovski center in policijsko postajo – ter uspešno preizkusil snemanje videoposnetkov, prepoznavanje obraza, analizo vedenja in prepoznavanje registrskih tablic.

Zaradi majhnega odstotka ljudi, ki bi morda načrtovali kaznivo dejanje, nameravajo nenehno spremljati celotno prebivalstvo enega mesta.

Bojan Perkov

Notranje ministrstvo Srbije (MUP) je bilo z rezultati testiranja tako zadovoljno, da so februarja 2017 podpisali dogovor o strateškem partnerstvu.

V prvi fazi projekta so nato namestili "več kot sto kamer na okoli 60 lokacijah", kar se sklada z izjavo direktorja policije. Število trenutno nameščenih kamer ni znano.

"Ni mi mar, saj nisem zločinec"

Srbske oblasti vzpostavljanje videonadzora zagovarjajo z zagotavljanjem varnosti. Huawei v izbrisanem dokumentu navaja, da je v Beogradu leta 2017 ostalo nerešenih kar 49 odstotkov primerov kaznivih dejanj.

Direktor policije Rebić trdi, da bo pametni videonadzor znatno olajšal delo policiji in "ozaveščal državljane, naj ne zagrešijo nezakonitih dejanj, saj bodo sicer sankcionirani".

Bojan Perkov izpostavlja številne nejasnosti in netransparentnost vladnih organov pri vzpostavljanju videonadzora v Beogradu. Foto: Osebni arhiv
Bojan Perkov izpostavlja številne nejasnosti in netransparentnost vladnih organov pri vzpostavljanju videonadzora v Beogradu. Foto: Osebni arhiv

"Ljudje si mislijo: ni mi mar, nisem zločinec, naj me snemajo, vendar pri tem ne razmišljajo o dolgoročnih posledicah," Perkov meni, da je v Srbiji stopnja ozaveščenosti o pravici do zasebnosti in zaščiti osebnih podatkov v splošnem zelo nizka, zato tudi ni večjih protestov ali shodov proti videonadzoru.

Kljub temu je v javnosti slišati pozive proti "velikemu bratu". Na enem izmed protivladnih shodov Stop krvavim srajcam, ki so potekali od decembra lani, so protestniki prelepili nadzorno kamero, eden izmed protestnikov pa je imel govor o nevarnostih, ki jih prinaša sodobni videonadzor.

Septembra je nevladna organizacija CRTA po Beogradu začela zbirati podpise državljanov za poziv ministrstvu, naj razkrije lokacije kamer s tehnologijo za prepoznavanje obrazov in koliko je tehnologija stala. Tudi civilna iniciativa Ne utapljajmo Beograda (Ne davimo Beograd) je pozvala vlado, naj objavi vse podrobnosti dogovora s Huaweiem.

Zaskrbljenost pri nadzoru vzbuja tudi kitajski obveščevalni zakon iz leta 2017, po katerem morajo na zahtevo vlade kitajski proizvajalci sodelovati z obveščevalnimi službami.

Kitajska tehnologija razreši primer "countryman"

Romanca med Srbijo in Huaweiem se je sicer začela leta 2014, ko so kitajske oblasti Beogradu predale Marka Milića, osumljenca uboja v primeru "countryman". Milić je pred petimi leti v opitem stanju z avtomobilom mini countryman na beograjskem Brakovem mostu povozil Luko Jovanovića, ki je naslednji dan umrl v bolnišnici. Storilec je pred pregonom pobegnil na Kitajsko. Srbske oblasti so razpisale tiralico, kitajske oblasti pa so ga s pomočjo tehnologije za prepoznavanje obrazov odkrile v pičlih treh dneh in ga vrnile Beogradu, kar naj bi po navedbah Huaweia tamkajšnje oblasti navdušilo nad sodelovanjem.

Sorodna novica Srbiji bo na pomoč s kitajskimi turisti priskočila kitajska policija

Direktor policije Rebić je v intervjuju za RTS dejal, da je po prometni nesreči sto policistov za iskanje osumljenca porabilo mesec dni. "Če bi takrat imeli ta sistem, bi za iskanje storilca porabili eno uro. Gre za neverjetne časovne prihranke," zagovarja tehnologijo.

Perkov na drugi strani izpostavlja nesorazmernost ukrepa. "Zaradi majhnega odstotka ljudi, ki bi morda načrtovali kaznivo dejanje, nameravajo nenehno spremljati celotno prebivalstvo enega mesta," raziskovalec opozarja na problematičnost razsežnosti nadzora.

Posnetki nadzornih kamer na pornografskih straneh

Da se zlorabe videonadzora in uhajanje podatkov dogajajo, dokazuje primer iz leta 2011, ko so kamere za nadzor prometa pri beograjski areni posnele mlad par med spolnim odnosom v avtomobilu. Posnetek se je znašel na različnih pornografskih straneh, pri čemer je bila slika povečana tudi za nekaj desetkrat.

"Identiteta dveh ljudi je bila razkrita, mediji so pisali o njiju. Situacija se je zapletla in imela ogromne posledice za življenji dveh mladih ljudi," Perkov izpostavlja primer zlorabe varnostnih podatkov, za katero ni nihče nikdar odgovarjal.

Pri tem še poudarja, da je omenjeni posnetek v javnost ušel leta 2011: "Lahko si predstavljate, koliko je tehnologija v tem času napredovala."

Deset let sodelovanja Srbije in Kitajske

Sorodna novica Veliki evropski brat se prebuja - "Obraza ne moremo zamenjati"

Fundacija SHARE, nevladna organizacija za spodbujanje človekovih pravic in svoboščin na spletu, je na podlagi zakona o prostem dostopu do informacij javnega pomena od notranjega ministrstva večkrat zahtevala podatke o nameščanju Huaweievega sistema.

Ministrstvo je odgovorilo, da so se leta 2011 s podjetjem Huawei začeli pogovarjati o telekomunikacijah in pripravili osnutek za projekt "varna družba", ki spada pod sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju na področju infrastrukture med Srbijo in Kitajsko iz leta 2009. Pet let za tem, ko je bil Srbiji izročen na Kitajskem najdeni Milić, sta ministrstvo in Huawei podpisala memorandum za začetek projekta, leta 2017 pa so podpisali sporazum o strateškem partnerstvu.

Ko je SHARE marca letos zahteval podatke o lokacijah kamer, je ministrstvo odgovorilo, da lokacij ne morejo razkriti, ker "niso bile navedene v nobenem dokumentu". Pred kratkim je notranje ministrstvo po pritisku javnosti na svoji spletni strani vendarle objavilo lokacije, vendar brez tehničnih podatkov o tehnologiji, ki se uporablja.

Nov zakon zahteva oceno vpliva na varnost osebnih podatkov

V Srbiji je konec avgusta začel veljati zakon o varstvu osebnih podatkov, ki je "narejen po vzoru" splošne evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR). 54. člen zakona navaja, da morajo pristojni organi, ki nameravajo obdelovati osebne podatke, zlasti pri uporabi novih tehnologij, pred začetkom obdelave podati oceno vpliva pridobivanja osebnih podatkov na njihovo zaščito – predvsem kakšna so tveganja in kako nameravajo preprečiti zlorabe.

Labod poskuša ugrizniti v kamero ob zamrznjeni reki Donavi. Januar 2017. Foto: EPA
Labod poskuša ugrizniti v kamero ob zamrznjeni reki Donavi. Januar 2017. Foto: EPA

Fundacija SHARE je prek novega pooblaščenca za informacije javnega značaja in varstvo osebnih podatkov dobila kopijo ocene ministrstva. To je poziv po objavi ocene dvakrat zavrnilo: prvič z razlago, da novi zakon še ni začel veljati, drugič pa s tem, da kamere še niso postavljene.

SHARE, Demokratska sprememba Srbije in Beograjski center za varnostno politiko so v skupni analizi dokumenta ugotovili, da je ocena nepopolna, saj v glavnem navaja le prednosti sistema za varnost državljanov, nima pa tehničnih pojasnitev glede zaščite osebnih podatkov in zasebnosti državljanov.

V pričakovanju mnenja pooblaščenca ...

Prav tako mora po zakonu ministrstvo pred začetkom projekta pridobiti še pozitivno oceno pooblaščenca za informacije in varstvo osebnih podatkov. Julija letos je položaj prevzel sodnik Milan Marinović, ki ga je na predlog vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) potrdil parlament.

Huawei bo v Beogradu prepoznaval obraze

"Kmalu pričakujemo mnenje pooblaščenca in videli bomo, kako se bo proces nadaljeval," pravi Perkov, ki meni, da lahko mnenje pooblaščenca vendarle še spremeni proces nameščanja kitajskega videonadzora. "Če imamo mnenje neodvisne institucije, da je zbiranje osebnih podatkov v nasprotju z zakonom, bo (notranjemu ministrstvu in Huaweiu, op. a.) veliko težje nadaljevati nekaj, kar je nezakonito."