V raziskavi so za otroke pripravili več nalog, ki so jim jih predstavili kot igro. Med drugim so morali, denimo, povedati, koliko balonov vidijo na sliki, in po navodilih v škatlico dati določeno število gumbov. Na podlagi otrokovih odgovorov so raziskovalci ugotavljali, ali je razumel njihovo vprašanje. Foto: BoBo
V raziskavi so za otroke pripravili več nalog, ki so jim jih predstavili kot igro. Med drugim so morali, denimo, povedati, koliko balonov vidijo na sliki, in po navodilih v škatlico dati določeno število gumbov. Na podlagi otrokovih odgovorov so raziskovalci ugotavljali, ali je razumel njihovo vprašanje. Foto: BoBo

Raziskavo o vplivu slovničnih značilnosti jezika, s katerim otroci odraščajo, na učenje številk so opravili v vrtcih v Ljubljani, San Diegu v Kaliforniji in Riadu v Savdski Arabiji, kjer so raziskovalci skupno testirali več kot 200 otrok, starih od 2 do 5 let. Med njimi je bilo nekaj več kot 70 slovenskih otrok, je pojasnil jezikoslovec Franc Marušič z Univerze v Novi Gorici, ki je tudi sodeloval v raziskavi.

Otroci so število dve prej razumeli
Slovenski otroci in otroci iz Savdske Arabije so bili hitrejši in so pri nižji starosti razumeli število dve v primerjavi z otroki iz angleško govorečega okolja, hkrati pa so tudi dalj časa ostali na tej stopnji. Otroci iz San Diega so namreč pri nižji starosti razumeli število tri oziroma višje številke, navaja Marušič.

Razlog za to je verjetno v kulturnih razlikah, saj so bili otroci iz San Diega precej boljši v recitiranju številk po vrstnem redu, ne da bi hkrati razumeli, kaj te številke pomenijo. Slovenski otroci so okoli tretjega leta starosti v povprečju šteli do tri, otroci iz San Diega pa do šest.

Pripravljajo novo raziskavo
Izsledki raziskave, ki so jo začeli snovati poleti 2011 in v kateri je poleg Marušiča sodeloval tudi jezikoslovec Rok Žaucer z Univerze v Novi Gorici, so bili objavljeni v spletni izdaji revije Proceedings of the National Academy of Sciences. V raziskavi so sodelovali tudi raziskovalci s Kalifornijske univerze v San Diegu, Massachusettskega tehnološkega inštituta, Univerzitetnega kolidža v Londonu ter Univerze kralja Sauda.

Po Marušičevih besedah pa so že začeli novo raziskavo, v kateri bodo te razlike manjše. V njej bodo podatke o učenju številk pri otrocih iz ljubljanskih vrtcev primerjali s podatki o otrocih z območij Nove Gorice in Bele krajine, za kateri sta značilni narečji z manj dvojine.