Članki

Parlamentarni odbor za delo za socialno vključevanje invalidov 

Novost so podporne storitve, med drugim usposabljanje za samostojno življenje in vseživljenjsko učenje

Objavljeno: 12. 4. 2018 ob 14:38
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji sta temni, v obrisih vidni postavi osebe na invalidskem vozičku in osebe, ki stoji. Foto: Reuters
Na fotografiji sta temni, v obrisih vidni postavi osebe na invalidskem vozičku in osebe, ki stoji. Foto: Reuters

Odbor DZ za delo je brez glasu proti pripravil dopolnjeni predlog zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki je v obravnavi po rednem postopku.  Predlog  širi krog invalidov na osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje. Poleg njih širi krog še na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in gluhoslepe osebe. Predlog zakona, ki naj bi začel veljati z letom 2019, naj bi DZ obravnaval na izredni seji, ki bo potekala od 16. do 19. aprila.  

Predlagatelj želi s širitvijo kroga upravičencev reševati problematiko mladih ljudi, pri katerih pride do hude invalidnosti pred prvo zaposlitvijo in zato ne pridobijo pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Invalidi s statusom po predlaganem zakonu bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Imeli bodo tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje pa jim bo kril proračun. Predlog omogoča invalidom prehod v zaposlitev in po prenehanju zaposlitve ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost. Če invalid dobiva plačo, mu bo kljub temu pripadlo nadomestilo do višine neto minimalne plače. Novost, ki jo prinaša predlog, so podporne storitve, in sicer usposabljanje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje, bivanje s podporo in storitve za starejše invalide. Predlagani zakon naj bi začel veljati z letom 2019. Marija Bačič iz SD je v razpravi menila, da predlog prinaša vrsto dobrih rešitev, medtem ko je veljavni zakon o družbenem varstvu fizično in duševno prizadetih oseb iz leta 1983 v neskladju z ustavo. Tako ga je namreč ocenilo ustavno sodišče leta 2007. Več kot deset koalicijskih dopolnil, ki so jih sprejeli, sledi opozorilom parlamentarne zakonodajno pravne službe. 

Sprejem zakona je nujen in vsako nadaljnje zavlačevanje bi bilo sramotno

»Pogosto pozabljamo na želje invalidov, čeprav se povsod poudarja, da družba ustvarja pogoje za čim bolj enakopravno in enakovredno življenje invalidov, vidimo, da marsikje zmanjka širše družbene podpore. S predvidenimi izboljšavami, ki jih bo prinesel zakon, bi ne bili obsojeni na životarjenje, ampak se bodo enakopravneje odločali o tem, kaj jim ustreza in kaj manj, obenem pa bodo fleksibilni v preizkušanju lastnega vključevanja v skupnost in na trg dela, saj jim zakon zagotavlja varnost. Marsikdo med njimi se s svojim delom že zdaj dokazuje tudi v običajnih okoljih, a se mu krivično odreka priložnost, da bi za svoje delo prejel zaslužek kot ostali državljani. Sprejem novega zakona je nujen in vsako nadaljnje zavlačevanje bi bilo sramotno. Vsi, ki o tem odločajo, se morajo zavedati svoje odgovornosti za enakovredno obravnavo vseh državljanov Slovenije in pokazati posluh za posebej ranljive skupine ter njihovo mesto v sodobnem času,« pa je za naš portal o predlogu zakona povedala dr. Valerija Bužan, predsednica Skupščine Socialne zbornice Slovenije in direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga.

Zakon je prvi korak k deinstitucionalizaciji in možnosti izbire

»Zakon za osebe z motnjami v duševnem razvoju pomeni kar nekaj zelo bistvenih sprememb v pozitivno smer. Če ob robu pustimo bistveno zvišanje nadomestila za invalidnost, kar pomeni ekonomsko varnost in lažjo dostopnost k materialnim dobrinam, je zelo pomembno, da ji bo dal možnost izbire med ponudniki podpornih storitev. Do zdaj te izbire niso imeli. Vključeni so bili v programe, ki so jim bili krajevno blizu in kjer je bil prostor. Če si običajni ljudje lahko izbiramo službo in aktivnosti po interesu, njim to ni bilo omogočeno. Zakon bo dal tudi možnost bivanja zunaj institucij in družine pri ponudniku, ki ga bodo sami izbrali glede na svoje potrebe in interes ter možnost zaposlitve, pri tem pa ne bodo kot doslej izgubili vseh pravic, če zaposlitve zaradi katerih koli okoliščin ne bodo več zmogli opravljati, ampak bodo še naprej prejemali nadomestilo za invalidnost. Predvsem pa je ta zakon prvi zelo konkreten korak k deinstitucionalizaciji in možnosti izbire. Prvi korak k normalizaciji življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Obenem sem prepričan, da tudi za starše, ki se pogosto sprašujemo, kaj bo z našim »otrokom«, ko nas več ne bo, ta zakon pomeni vsaj malo olajšanje in povod za pozitivnejši pogled v prihodnost,« je predlog zakona komentiral specialni pedagog Peter Svetina, ki že 30 let deluje na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov, pretežno oseb z motnjami v duševnem razvoju.

V družbo se bodo vključili tudi hudi invalidi, ki se niso zmožni trajno preživljati sami

»Na zakon se je čakalo predolgo. Poleg tega, da odpravlja dolgoletno neustavnost, je vsebinsko preveč pomemben, da ga ne bi sprejeli. Omogoča namreč večjo vključenost v družbo oseb, ki se zaradi najhujše invalidnosti niso zmožni trajno preživljati se z lastnim delom. Ena pomembnejših pridobitev je zagotovo določitev prejemkov in predvsem možnost prehajanja v zaposlitev in nazaj. To bo invalidom, ki so vsaj začasno zmožni za delo, omogočilo, da delo opravljajo in da se potem spet dodeli status invalida po tem zakonu. Te možnosti zdaj nimajo. Zakon tudi širi krog invalidov, ki bodo upravičeni do statusa invalida in jim s tem daje možnost do dostojnejšega življenja kljub hudi invalidnosti. A seveda, vse to bo dejansko omogočeno šele, ko bodo opredeljene podporne storitve in obseg, v katerem naj bi jih država zagotavljala. Upam na pozitiven razplet,« je o predlogu zakona, ki je sicer že pred obravnavo na vladi dvignil precej prahu, povedala Jasna Murgel, poslanka SMC, ki je ena večjih zagovornic pravic invalidov v Državnem zboru.

Vesna Pfeiffer