Obiskali smo Tržaški filmski festivala na katerem so v tekmovalnem programu med drugim prikazali film Orkester režiserja Matevža Luzarja. V Cankarjevem domu smo poslušali koncert norveške zasedbe Knarr, ki jo vodi basist in skladatelj Ingebrigt Håker Flaten. V ljubljanski galeriji Kresija pa smo si ogledali skupinsko razstavo Live, Laugh, Love.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. Za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja. Nasveti za starše postrežejo z informacijami za vse družine, v Knjižnem klubu pa dobite nove predloge za branje. Po deveti uri razrešujemo dileme o življenjskih temah, ki se dotikajo nas vseh in jutro zaključimo z vrtnimi nasveti. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Emotikoni so znaki, navadno sestavljeni iz dvopičja, pomišljaja in oklepaja, ki jih uporabljamo pri kratkem in jedrnatem pisnem komuniciranju, ki ga narekuje hitri ritem družabnih omrežij. V naših telefonih lahko najdemo tudi posebne grafične podobe: obraze, znake, predmete, s katerimi čustveno podkrepimo naša sporočila. Danes je v uporabi več kot 3000 vseh emodži kombinacij, ki so postali sestavni del našega komuniciranja, nekakšen samosvoj jezik, ki naredi naša tekstovna sporočila bolj osebna, jasna in prijazna.

Čedalje višje cene energentov in zaradi tega občutno dražje položnice za ogrevanje so razkrile nepravilnosti, za katere do zdaj nismo vedeli. Ena od teh je, da stanovalci večstanovanjskih objektov niso gospodinjski, temveč poslovni odjemalci. Zaradi tega so njihovi računi za ogrevanje še višji.
Zakaj so upravniki večstanovanjskih stavb z dobavitelji za etažne lastnike podpisovali pogodbe o poslovnem odjemu, čeprav so vedeli, da gre za gospodinjske odjemalce? Kdo je odgovoren za oškodovanje teh stanovalcev?

Letošnjo sezono bomo pripravljali kosila, ki imajo korenine v bogati slovenski kulinarični tradiciji, a so hkrati sodobna in usklajena s sodobnimi prehranskimi smernicami.
Slovenija ima bogato kuharsko dediščino in je razdeljena na kar 23 gastronomskih regij. Danes se bomo podali v kraško regijo in pripravili kosilo, ki je kombinacija tipičnih kraških kulinaričnih posebnosti in tudi posebnosti sosednjih regij – Goriške, Obsočja – ter sodobnega časa.
Predstavili bomo jed, ki jo bomo navezali na Kras; Sirovi tortelini, mešana listnata solata: zelena, radič, pinjole s sirom ter seveda začinili bomo solato z pršutom, ker brez tega na Krasu le ne gre. Ata, Babi in vnukinja bodo tokrat pričarali v svoji kuhinji kraško vzdušje. A na tržnici babi čaka nepričakovano srečanje….

Štajerska kulinarika je tako raznolika, kot je raznolika njena pokrajina. Ponuja širok izbor domačih tradicionalnih jedi, kakor tudi jedi sodobne in moderne kuhinje. V starih časih so bili Štajerci znani po pripravi težke in precej kalorične hrane, saj uporabljajo veliko živalske maščobe. V štajerskih jedeh so prevladovale svinjina, močnate jedi, krompir in fižol, maslo, smetana in jajca, zelenjava pa se ne uporablja tako pogosto. Edini izjemi sta kislo zelje in repa, brez katerih v teh koncih ne gre.
Tako kot Prekmurci, tudi Štajerci ne morejo brez bučnega olja, ki je ena temeljnih sestavin pri pripravi tradicionalnih dobrot. Današnji jedilnik, postržjača, mladi bi rekli stara dobra pica, a ata, babi in vnukinja jo bodo naredila ne tako kot včasih z ocvirki, ampak bolj zdravo z koščki piščanca ter solato z bučnim oljem. A tokrat je babica na tržnici pripravljena na srečanje…

To so ljudje, brez katerih ne more nobena župnija in nobena cerkev. Mežnarji ali cerkovniki. Čeprav so v ozadju, je njihovo delo zelo odgovorno in pomembno in jim ne pušča prostega časa. Je obveznost in hkrati poklicanost. Šest zgodb mežnarjev in mežnaric nam odpre nov pogled na poklic ali bolje rečeno način življenja v različnih župnijah po Sloveniji. Ti mežnarji pa niso zgolj cerkovniki, so veliko več.

Scenaristka: Katja Stamboldžioski
Režiserka: Ita Obersnu

V oddaji najprej intervju z Robertom Golobom, o najavi stranke, programu in usmeritvah. V prispevku o prestopih poslancev med strankami, dogajanju, ki je pred volitvami še posebej pestro. V studiu o predlaganih spremembah dohodnine; bi prinesla višje plače in kakšne posledice bi se pokazale v proračunu. In pa seveda o odnosih s Kitajsko in Tajvanom. Ob koncu pa še o strategiji in razvoju domačega turizma.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Obiskali smo spektakularno odprtje Evropske prestolnice kulture Novi Sad. Uvedla jo je predstava Zeniteum :: 2022 režiserja Dragana Živadinova, edinstven poklon kulturi, znanosti in umetnosti. Kaj bo torej prineslo več kot 4000 dogodkov, ki bodo identiteto Novega Sada povezali z aktualnimi evropskimi temami, kot so migracije, identiteta in prihodnost mladih? Klaus Thymann, kurator razstave Taljenje – podobe podnebnih sprememb v Jakopičevi galeriji, nas bo popeljal po številnih umetniških projektih, ki se posvečajo pereči problematiki podnebnih sprememb in nas opozarjajo na naše vedenje, predvsem pa pozivajo k spremembam. Pogovarjali smo se z islandskim igralcem Hílmirjem Snajrem Gúdnasonom, ki ima vlogo v filmu Jagnje. Film režiserja Valdimarja Jóhannssona je bil lani v Cannesu nagrajen za izvirnost, saj partnersko dramo o starševstvu in materinstvu nadgradi s prvinami ljudskih pripovedk in grozljivke. Ob razstavi v Galeriji Kresija smo razmišljali o fenomenu Asteriks, kultnem stripu, ki se kljub častitljivim 60 letom ni postaral. Njegove družbenokritične misli, od socialnih do ekoloških tem, so še vedno aktualne. Z njim so odraščali in ustvarjali tudi največji evropski stripovski avtorji. Pogledali pa smo tudi v bogato zgodovino Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki nepretrgoma deluje od leta 1920 in je v tem času pripravilo skoraj 600 premier.

V oddaji Rojaki predstavljamo Kuhajevo spominsko hišo. NUK iz Ljubljane vabi zamejce in Slovence po svetu, da postanejo njihovi člani. Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada izdalo Trinkov koledar. Predstavili bomo delovanje Slovenskega svetovnega kongresa.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

V 13. oddaji skozi kviz vijugajo Špela, Marsel in Jakob iz OŠ Videm pri Ptuju - podružnica Leskovec (rumeni) ter Nika, Jan in Martin iz OŠ Jakoba Aljaža Kranj (vijolični). Klasična glasba jim ne gre v uho, otroških pesmic pa še niso pozabili. Spretni so pri odganjanju vampirjev, tekma v labirintu je enaka, vsi radi spijo, magnetne privlačnosti pa ni zaznati. In medtem, ko se brihte preizkušajo v napovedovanju vremena, v studiu hitrih lončkov poteka napet boj med OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava (Hugo, Žiga, Gal) in OŠ Brezovica pri Ljubljani (Ema, Val in Tarik).

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Demenca je med boleznimi sodobnega časa še vedno zelo tabuizirana in tudi stigmatizirana. V velike stiske ne potiska le oseb z demenco, temveč tudi in predvsem njihove svojce. Kako ti sprejemajo dejstvo, da npr. njihovi starši doma potrebujejo čedalje več pomoči pri vsakdanjih opravilih in največkrat tudi nadzor, ob tem da so sami večji del dneva zaposleni? Kdo jim daje potrebne informacije, znanje, kako sprejemati osebo z demenco takšno, kakršna je, komunicirati z njo in jo razumeti? Kako se spopadajo z boleznijo, bodo pripovedovali Tomaž Gržinič, ki je demenco spoznal že v svoji družini, zdaj pa je tudi sam zbolel, zakonca Jamnik, ki vso težo demence čutita zadnja leta, ko so se znaki bolezni pokazali pri možu Tonetu, Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, ki je bolezen spoznala, ko je pri 50 letih zbolel njen mož Jaša Zlobec Lukič, in zdaj vso energijo v združenju namenja ozaveščanju o tej bolezni, obolelim in njihovim svojcem pa pomaga z nasveti, delavnicami, posvetovalnicami … Izhodišče, kako ravnati z osebami z demenco, v oddaji postavi mag. Jože Škrlj, ki se ukvarja prav z izobraževanjem svojcev in osebja v domovih za starejše. Nikoli, niti v najtežjih trenutkih svojci ne smejo pozabiti, da se za mnogokrat napornim vedenjem človeka z demenco še vedno skriva ista draga oseba, z vsemi čustvi in občutenji – in ko smo z njo, se ji moramo pridružiti v njenem svetu, ker se nam ona v našem ne zmore več.

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Če so nas nekatere knjige napisale, je bil Zvitorepec strip, ki nas je narisal. Da le ni kvaril mladine ...
Kmalu po drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji Zvitorepec ni bil sprejet brez nezaupanja, saj je predstavljal proizvod dekadentnega kapitalizma. Po razhodu s Sovjetsko zvezo leta 1948, ko se je SFRJ ozirala proti ZDA, so tam uzrli tudi Disneyjeve stripe. Leta 1952 so na tedniku PPP hišnemu ilustratorju Mikiju Mustru naročili, naj v slogu basni nariše podoben živalski strip, vendar z avtohtonimi slovenskimi junaki, s katerimi se bodo mladi bralci lahko poistovetili, da le ne bo kvaril mladine. O fenomenu Zvitorepca smo se pogovarjali z lastnikom striparnice Aleksandrom Buchom, z Iztokom Sitarjem je beseda tekla o družbenem kontekstu stripa, pesnica in založnica Anja Golob pa je orisala koncept risoromana, novega knjižnega žanra, ki združuje literaturo in risbo.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Gost oddaje bo tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist Dušan Jelinčič. Najnovejše delo v njegovem raznolikem opusu je roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, v katerem pripoveduje o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah in tri leta konfinacije. Očetove spominske zapiske je sin Dušan tenkočutno prelil v presunljivo pripoved o uporu, trpljenju, bolečini in vztrajanju. Dušan Jelinčič bo spregovoril tudi o alpinizmu kot življenjskem vodilu, o svojih vzponih na osemtisočake v Himalaji in romanih z gorniško tematiko. Kot pravi Tržačan in hkrati zamejski Slovenec bo orisal tudi značilnosti mesta, ki ga je upodobil v knjigi novel Tržaške prikazni.

Voditeljica oddaje: Alenka Zor Simoniti

Demenca je med boleznimi sodobnega časa še vedno zelo tabuizirana in tudi stigmatizirana. V velike stiske ne potiska le oseb z demenco, temveč tudi in predvsem njihove svojce. Kako ti sprejemajo dejstvo, da npr. njihovi starši doma potrebujejo čedalje več pomoči pri vsakdanjih opravilih in največkrat tudi nadzor, ob tem da so sami večji del dneva zaposleni? Kdo jim daje potrebne informacije, znanje, kako sprejemati osebo z demenco takšno, kakršna je, komunicirati z njo in jo razumeti? Kako se spopadajo z boleznijo, bodo pripovedovali Tomaž Gržinič, ki je demenco spoznal že v svoji družini, zdaj pa je tudi sam zbolel, zakonca Jamnik, ki vso težo demence čutita zadnja leta, ko so se znaki bolezni pokazali pri možu Tonetu, Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, ki je bolezen spoznala, ko je pri 50 letih zbolel njen mož Jaša Zlobec Lukič, in zdaj vso energijo v združenju namenja ozaveščanju o tej bolezni, obolelim in njihovim svojcem pa pomaga z nasveti, delavnicami, posvetovalnicami … Izhodišče, kako ravnati z osebami z demenco, v oddaji postavi mag. Jože Škrlj, ki se ukvarja prav z izobraževanjem svojcev in osebja v domovih za starejše. Nikoli, niti v najtežjih trenutkih svojci ne smejo pozabiti, da se za mnogokrat napornim vedenjem človeka z demenco še vedno skriva ista draga oseba, z vsemi čustvi in občutenji – in ko smo z njo, se ji moramo pridružiti v njenem svetu, ker se nam ona v našem ne zmore več.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.