Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat v Kodi onovem dogovoru za potrošnike, ki ga je pred slabim tednom predlagala Evropska komisija in naj bi omogočil boljšo pravno zaščito vseh evropskih potrošnikov.
Evropska pravila o varstvu potrošnikov so med strožjimi, vendar so afere, kot je Dieselgate, pokazale, da je težko zagotoviti njihovo izvajanje v praksi. Novi dogovor tako uvaja evropsko kolektivno pravno sredstvo za primere, ko so oškodovane večje skupine potrošnikov. Nov dogovor naj bi povečal tudi pravice potrošnikov na spletu, dal organom za varstvo potrošnikov v državah članicah večja pooblastila pri kaznovanju kršiteljev, in pojasnil, kako bo evropska zakonodaja preprečila trženje izdelkov različne kakovosti. »Nisem se počutila dobro v svoji vlogi, ko so Američani hitro dobili odškodnine v aferi Volkswagen, Evropejcem pa nismo mogli obljubiti ničesar,« je priznala Vera Jourova, evropska komisarka za pravosodje in potrošnike. Najodmevnejši iz svežnja je predlog za uvedbo evropskega modela skupinske oziroma zastopniške tožbe v primeru množičnih oškodovanj potrošnikov. Zdaj so te možne le v kakih petih članicah EU, po novem naj bi bile povsod, po enotnih pravilih.
Tožbe bodo lahko sprožile le neprofitne organizacije
Prav v zvezi s tem je največ pomislekov: v gospodarstvu in delu politike svarijo pred zlorabami skupinskih tožb za izsiljevanje podjetij in poplavo neutemeljenega pravdanja. »Novi dogovor je videti kot rešitev, ki išče problem,« so sporočili iz BusinessEurope. Osredotočati da bi se morali na učinkovito izvajanje že zdaj stroge evropske zakonodaje, osveščanje in zunaj-sodno reševanje sporov, ne pa na posnemanje ameriškega modela, kjer odvetniške pisarne tožijo podjetja brez pravih pooblastil potrošnikov, pri tem pa odvetnik povprečno pobere 1 milijon odškodnine, potrošnik pa dobi zgolj 32 dolarjev na tožbo. A komisarka odgovarja: evropske zastopniške tožbe bodo lahko sprožile le neprofitne, na primer potrošniške organizacije, ki bodo izpolnjevale stroga merila, ne pa tudi odvetniške pisarne kot v ZDA. In še: »Prav na željo gospodarstva so članicam tudi prepustili izbiro, pravi, ali bodo skupinske tožbe avtomatsko veljale za vse oškodovane potrošnike, ali le za tiste, ki bodo v tožbi sodelovali.«
Strožje kazni za kršitelje
Evropska potrošniška organizacija Beuc je kritična: predlog preveč stvari prepušča članicam, te bodo zastopniške tožbe lahko zelo omejile, postopki bodo trajali leta. Pozdravljajo pa predlog za strožje kazni za kršitelje. »Zdaj so te prenizke, zato se goljufije splačajo,« pravi komisarka. Komisija predlaga še niz drugih novosti. Med njimi več zaščite v digitalnem svetu, tudi pri brezplačnih storitvah bodo lahko potrošniki v 14-ih dneh odpovedali pogodbo, če bodo zanje posredovali osebne podatke, pri spletnih nakupih pa bo treba jasno navesti, ali je prodajalec podjetje ali posameznik. Na pobudo gospodarstva pa potrošnik denimo ne bo več mogel vrniti izdelka, ki ga je že uporabljal, ne zgolj pomeril. Trgovcu pa ne bo treba vrniti denarja, dokler ne bo dejansko prejel vrnjenega izdelka.
Več v oddaji Koda
Katere prednosti prinaša novi dogovor za potrošnike slovenskim kupcem bodo povedali v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 17. aprila ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer