Na fotografiji je stanovanjski blok rumeno rjave barve. Foto: BoBo
Na fotografiji je stanovanjski blok rumeno rjave barve. Foto: BoBo

Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo danes govorili o azmerah na Zaradi Airbnbja je v Ljubljani vse težje najeti stanovanje, iskanje najemniškega stanovanja pa postaja prava nočna mora tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Še posebej pridejo težko do stanovanja, pa čeprav najemniškega, mladi. Neprofitnih najemniških stanovanj je premalo, na državni ravni jih namreč primanjkuje 10 tisoč, nakupa pa si praviloma ne morejo privoščiti.

Stanovanja v Mestni občini Ljubljana ob rasti cen za povprečno gospodinjstvo postajajo vse bolj nedostopna. Stanovanjski fond se stara, novogradenj, tudi občinskih, je premalo, najemni trg je neurejen, med drugim ugotavlja raziskava zavoda Inštitut za študije stanovanj in prostora. Cene stanovanj pa se zvišujejo, zaradi česar postaja lastna streha nad glavo vse bolj nedostopna. Zasebni trg ne priskrbi dovolj primernih stanovanj, javni akterji pa zanemarjajo to področje, ugotavljajo v raziskavi, ki so jo izvedli skupaj z ljubljansko fakulteto za družbene vede in Inštitutom za politike prostora, zajela pa je statistične podatke, spletno anketo in pogovore s poznavalci področja.

Povprečna cena stanovanja v Ljubljani višja za 26 odstotkov, plače za 5

Cene stanovanj se po ugotovitvah raziskave zvišujejo hitreje, kot se zvišujejo plače. V obdobju 2011-2017 se je povprečna cena stanovanja v Ljubljani zvišala za 26 odstotkov, plače na drugi strani za pet odstotkov. Posameznik s povprečno plačo 1190 evrov neto bi po ugotovitvah inštituta lahko najel 68.815 evrov posojila z odplačno dobo 19 let in po 2,9-odstotni obrestni meri. S tem bi lahko kupil 20 od 1750 stanovanj v Ljubljani, ki so bila 2. novembra oglaševana na spletnem portalu nepremičnine.net, povprečna površina stanovanja pa bi bila 21 kvadratnih metrov. Leta 2014 bi bilo za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje potrebnih 84 mesečnih plač, leta 2017 pa 101 mesečna plača, so izračunali.

50 milijonov evrov posojila za izgradnjo 800 javnih najemnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru

Raziskava tudi ugotavlja, da gradnja stanovanj močno zaostaja za rastjo prebivalstva - med letoma 2008 in 2017 je mesto pridobilo 15.500 prebivalcev, število stanovanj pa se je povečalo za 3300. Poleg tega se je med novogradnjami povečal delež večjih in tudi bolj luksuznih stanovanj. Ocenjujejo, da bo do leta 2025 v Ljubljani primanjkovalo 16.000 stanovanj. V naslednjih dveh letih Stanovanjski sklad RS namerava primanjkljaj zmanjšati z gradnjo dva tisoč novih stanovanj v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Stanovanja naj bi oddajali za tako imenovano stroškovno najemnino, torej višjo od neprofitne. Razvojna banka Sveta Evrope (CEB) je pred nekaj dnevi Stanovanjskemu skladu RS odobrila 50 milijonov evrov posojila za izgradnjo 800 javnih najemnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru, so danes sporočili iz Sveta Evrope. "Sredstva CEB bodo zagotovila dostopno najemno namestitev za osebe z nizkimi in srednje visokimi dohodki ter povečala fond javnih najemnih stanovanj v Sloveniji," so zapisali v Svetu Evrope. Prednost bodo torej imele ranljive skupine, kot so mlade družine, starejše osebe in mladi do 29. leta starosti. Sklad je po podatkih iz letnega poročila konec leta 2017 upravljal z okoli 3000 neprofitnimi stanovanji in okoli 600 stanovanji, namenjenimi javnemu tržnemu najemu.

Prihajajo stroškovne najemnine

Direktor sklada Črtomir Remec si je ob prevzemu položaja leta 2015 za cilj postavil, da bi sklad do leta 2020 zagotovili 2000 novih najemnih stanovanj, do leta 2025 - če bodo potrjeni predlagani načrti in bo sklad izkoristil novo zakonsko možnost za zadolžitev v višini 30 odstotkov kapitala - pa skupno 10.000. Javna najemna stanovanja na območjih Ljubljane in Maribora zagotavljata tudi občinska stanovanjska sklada. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je imel konec leta 2017 v upravljanju okoli 4200 stanovanj, Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor pa okoli 2100 stanovanj, kažeta letni poročili skladov. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja nov stanovanjski zakon, ki naj bi med drugim namesto sistema neprofitne najemnine in subvencij za socialno šibkejše uvedel sistem s stroškovno najemnino in stanovanjskim dodatkom. S tem naj bi skladi prišli do dodatnih sredstev za vsaj vzdrževanje obstoječega fonda stanovanj, opozarjajo pa, da bi morala država poskrbeti tudi za dodatne vire za gradnjo novih najemnih stanovanj.

Več v oddaji Koda

Cene najemnin gredo torej v nebo, kaj jih lahko ustavi, je rešitev pospešena gradnja neprofitnih stanovanj? Kako visoko najemnino si povprečen Slovenec sploh še lahko privošči? Bi Slovenija po vzoru Nemčije lahko omejila višine najemnin? So rešitev najemne zadruge? Kdaj bo zakonodaja omogočila odkup nepremičnine z najemom? Odgovore boste dobili v današnji oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 20. novembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.

V.P.