Med potniki na paraolimpijske igre v Rio, ki bodo potekale septembra po olimpijskih igrah, bo tudi Dejan Fabčič. Zanj bo to že drugo največje tekmovanje za športnike invalide, zanimivo pa je, da je Dejan v Pekingu leta 2008 nastopal kot plavalec, zdaj se bo prvič preizkusil v parakajaku. Uspešni športnik iz Podnanosase je v sklopu akcije Treniraj z, ki jo za boljšo predstavitev svojih članov pripravlja krovna organizacija za športinvalidovv Sloveniji ZŠIS-POK, predstavil v Novi Gorici. Skupaj s Kajak klubom Soške elektrarne je predstavil športne dosežke v letošnjem letu, predvsem pa seveda cilje in želje ter pripravljenost pred največjim izzivom leta, paraolimpijskimi igrami v Riu 2016.
»Pripravljenost še ni dobra, ker smo še sredi treninga in sem utrujen. Treniram pa dobro, treniram vsak dan, za konec tedna tudi po dvakrat na dan. To prepuščam trenerjem, ki so strokovnjaki na svojem področju, jaz pa samo garam in se potim,« je težko plat priprav na Rio predstavil Fabčič. Udeležba na paraolimpijskih igrah zagotovo pomeni vrhunec v karieri športnic in športnikov. Priprave športnikovinvalidovse pri treningih po intenzivnosti, količini in izvedbi lahko enakovredno primerjajo s pripravami športnikov neinvalidov. Tudi zato želi Zveza za športinvalidovSlovenije – Paraolimpijski komite poudariti ta del športainvalidov, pri tem pa posebej omenja tudi njihovo celotno okolje, kjer bivajo in se pripravljajo na tekme. »Treningi so sestavljeni tako, da skušamo kar največ iztisniti iz mene, treninge pa prilagoditi mojiinvalidnosti. Je pa nekaj novosti, mogoče so to tiste rezerve, ki jih iščemo,« je še dejal Fabčič. Njegov tekmovalni čoln je že v Riu, trenira z rezervnim, ki pa se ne razlikuje bistveno od najboljšega. Ko bo odšel na igre, s seboj ne bo vzel veliko športne opreme. »S sabo bom vzel samo prilagoditve, sedež in vesla. Moj proizvajalec mi je lani podaril novejši model čolna, s katerim bom veslal na paraolimpijskih igrah. Takrat še ni bilo norme, a so oni to nekako predvideli. Imeli so pravzaprav dober nos, kot bi rekli na Primorskem,« je dejal Fabčič.
Dejan je dobro pripravljen
Fabčičevtrener je tudi Tadej Zupančič Regent, ki meni, da je njegov varovanec dobro pripravljen na igre. »Pripravljenost je dobra. Nič pomembnega ne gre narobe, upam, da bo tako tudi ostalo. Veliko smo se o tem že naučili, skušali bomo realizirati najboljše, kar znamo. Na koncu nikoli ne gre vse po načrtu, čakamo, ali se bo kaj zalomilo ... ampak mogoče bo pa vse v redu,« je na predstavitvi dejal Zupančič Regent. »Že od leta 2007 spremljamo njegove uspehe. Za vse naše športnike v lokalnem okolju do državnih tekmovanj pomeni veliko spodbudo. Res pa je, da bomo morali skupaj z Dejanom narediti nekaj na področju sistemskega prehoda – premajhna povezava je pri prehodu z lokalnega športa na državno in naprej na evropsko in svetovno raven. A kljub tem oviram imamo na Goriškem pomembno število tekmovalcev in vrhunskih športnikov. Veliko prostora imamo na področju plavanja in vidim ga kot panogo, kiinvalidomomogoča vsestranski razvoj,« pa je o povezanosti Fabčiča z lokalnim okoljem dejal Valter Adamič, predsednik Medobčinskega društvainvalidovGoriške.
Parakajak je nova disciplina na paraolimpijskih igrah
Skupaj s paratriatlonom bo parakajak prvič na sporedu v Riu 2016, parakajakaši pa se bodo pomerili v sprintu na mirnih vodah na 200 m v treh kategorijah invalidnosti – KL1, KL2 in KL3, v moški in ženski konkurenci. Po navadi tekmujejo z dvema vrstama čolna – kajak in kanu, vendar bodo v Riu tekmovali le s kajaki. Kajak meri najmanj 5,2 metra, širok je najmanj 50 cm, težak pa mora biti najmanj 12 kg. Vsak tekmovalec lahko notranjost čolna prilagodi glede na njegovo invalidnost. Pri kajaku tekmovalci uporabljajo dvostransko veslo, pri kanuju pa enojno. Parakajakaštvo je mlad šport, razvil se je pod okriljem Mednarodne kajakaške federacije (ICF), vključen pa je v koledar tekmovanj po okriljem ICF in ECA. Invalidi so integrirani in nastopajo na istih tekmovanjih kot športniki neinvalidi. Tekmovalci so glede na invalidnost ocenjeni s točkami od 1 do 9 – nižje ko je število, težja je invalidnost. Točke lahko pridobijo le telesni invalidi, in sicer z oslabljeno mišično močjo, amputacijo oziroma pomanjkanjem okončin ter gibalno oviranostjo. Ne tekmujejo pa osebe z okvaro vida ali motnjami v intelektu. Glede na število točk so tekmovalci razvrščeni v tri skupine: 1-3 v KL1, 4-7 v KL2 in 8-9 v KL3. V KL1 so torej športniki, ki ne morejo uporabljati nog, zelo omejeno pa imajo tudi delovanje trupa. Praviloma potrebujejo prilagojen sedež z višjim naslonom. V KL2 spadajo športniki, ki imajo delno ohranjene funkcije v nogah in trupu, lahko sedijo vzravnano, lahko tudi s pomočjo nekoliko višjega naslona, imajo pa omejeno gibanje nog med veslanjem. V KL3 spadajo športniki z neomejenim delovanjem trupa in le z delno omejenim delovanjem nog. Ti športniki lahko samostojno sedijo vzravnano in se nagibajo naprej. x
V. P./ZŠIS-POK/STA
