Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 epizod
4 epizod
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.
John Hersey, ki se je rodil 17. junija 1914, umrl pa leta 1993, je bil ameriški novinar in pisatelj. Rodil se je na Kitajskem v družini protestantskih misijonarjev. Pri desetih letih so se vrnili v ZDA. Študiral je na Yaleu. Pisal je najprej za Time, med drugo svetovno vojno je delal kot vojni dopisnik, spremljal je predvsem boje v Evropi in Aziji. Po vojni je v letih 1945-1946 Hersey živel na Japonskem, od koder je za New Yorker poročal o obnovi opustošene države. Takrat je našel dokument jezuitskega misijonarja, ki je preživel atomsko bombo v Hirošimi. Obiskal ga je in ta ga je seznanil z drugimi preživelimi. Nastalo je besedilo Hirošima, ki je bilo prvič objavljeno leta 1946 - v njem Hersey povzema zgodbe šestih ljudi, ki so preživeli bombardiranje Hirošime: zdravnika, protestantskega župnika, ovdovele šivilje, mlade delavke in nemškega jezuitskega duhovnika.V slovenščino imamo prevedene Herseyjeve knjige: Volja do življenja, roman Zaljubljen v vojno in Hirošimo, ki jo je pred leti na novo prevedel Andrej Hiti Ožinger. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
"Ta knjiga govori o nekaterih, ki so že v deželi rajnkih. Sodelovanje z njimi, učenje od njih, tudi občudovanje in pogovori, so mi veliko dali," je med drugim ob svoji knjigi Ne bom jih pozabil zapisal Tone Partljič. Živo, toplo in človeško izriše svoje spomine na srečanja z različnimi znamenitimi ustvarjalci – med njimi je tudi Stane Sever. Izbrali smo odlomek iz daljšega besedila o tem našem znamenitem igralcu. Režiserka: Ana Krauthaker, interpret: Zvone Hribar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.
Slovenski dramski igralec Evgen Car je 24. maja praznoval svoj 80. jubilej. Rodil se je leta 1944 v Dobrovniku, sredi šestdesetih se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in diplomiral leta 1967. V letih od 1968 do 1979 je bil član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, od leta 1980 naprej pa član Mestnega gledališča ljubljanskega. Občasno je gostoval v Slovenskem mladinskem gledališču, Eksperimentalnem gledališču "Glej", Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana in v Prešernovem gledališču Kranj. Oblikoval je številne prepoznavne glavne in stranske dramske, še zlasti komične in tragikomične like, od Shakespearja in Moliera do likov sodobne dramatike. Znan je tudi po vlogah v več slovenskih filmih, še posebno pa je zaslovel z monodramo Poredušov Janoš. Ob svojem jubileju je tudi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavil svojo novo knjigo z naslovom "Pojavimo se in poniknemo kot boža doga" – boža doga v prekmurščini pomeni mavrica. V knjigi je devet različnih zgodb, izbrali smo del ene izmed njih, v kateri je osrednja pozornostnamenjena prekmurščini. Interpret Evgen Car, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Ob življenjski zgodbi nemške fizioterapevtke Ingrid von Oelhafen človek pomisli, da je resničnost res še bolj neverjetna od fikcije. Rojena leta 1941 je kot deklica spoznala, da je posvojena; starši so se ločili, z njimi ni imela pristnega in globokega odnosa. Že kot najstnica je ugotovila, da je njeno pravo ime Erika Matko, a šele v srednjih letih je začela raziskovati, kdo pravzaprav je in od kod prihaja. S pomočjo nemškega zgodovinarja Georga Lilienthala je z leti odkrila, da je otrok Lebensborna - nacističnega programa, katerega cilj je bil povečanje števila otrok arijske rase. Ingrid von Oelhafen so nacisti leta 1942 v Celju ukradli staršem iz Rogaške Slatine, jo odpeljali v Nemčijo in predali nemškim krušnim staršem. Resnica, ki jo je Ingrid von Oelhafen oziroma Erika Matko odkrila šele nedavno. Leta 2013 je angleški filmar Tim Tate o Lebensbornu posnel film, pri katerem je sodelovala tudi Ingrid von Oelhafen. Nekaj let pozeje sta izdala knjigo z naslovom Hitlerjevi pozabljeni otroci, ki jo je leta 2016 za založbo Modrijan prevedla Maja Kraigher. Avtorja Ingrid von Oelhafen in Tim Tate, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.
Neveljaven email naslov