V sklopu nadgradnje železniške proge Zidani Most - Celjepoteka tudi prenova železniške postaje Celje, ki zajema nadgradnjo tirnih naprav za kategorijo D4 in izgradnjo novih peronov z nadstrešnicami, popolno obnovo električnega voznega omrežja z novimi drogovi vozne mreže, vgradnjo nadgrajenih signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter nove naprave za električno ogrevanje kretnic.Nevladna organizacija Za Mesto Po Dveh je uredništvo oddaje Koda, ki jo gluhi in naglušni lahko spremljajo na MMC TV tudi v znakovnem jeziku, opozorila, da so v 282 milijonov evrov vrednem projektu pozabili na dostop za invalide, družine z vozički in starejše osebe. In ekipa Kode se jeodpravila na teren ter na koncu dosegla pomemben uspeh. Dvigala za invalide bodo vendarle zgradili tudi na celjski železniški postaji.
Kako dostopen je vlak gibalno oviranim osebam na železniški postaji v Celju je ekipa Kode preverila z Iztokom Mrakom, ki je zaradi mišične distrofije na invalidskem vozičku. Iztok se je najprej odpravil proti blagajni, spremljala ga je skrita kamera in blagajničarki povedal, da bi rad kupil vozovnico za vlak do Zidanega mosta. Po nekajminutnem telefonskem preverjanju je Iztok dobik odgovor: “Ker imate električni voziček, vas nikakor ne morejo naložiti na vlak.« In Iztok je razočaran lahko ugotovil, da možnosti, da bi se z vlakom iz Celja odpeljal v Zidani most, praktično ni: »Kot državljan Republike Slovenije ne morem uporabljati javnega železniškega prometa, tako kot ostali. Iz preprostega razloga, ker so vlaki oziroma peroni zame nedostopni. V Ljubljani, v Kopru in v Mariboru je sicer možnost dostopa le v določene vrste vlakov, v novejše modele, kjer lahko pridem na postaji v sam vlak, na drugih železniških postajah pa je to velik problem.« Iztok še ugotavlja, da so vlaki izredno ozki, tesni, če bi želel iti na stranišče, tega ne bi mogel storiti: »Običajno sedimo kar na prehodu, na hodniku. Železniška infrastruktura je vnaši državi zelo slaba, zatiste, ki imamo dodatne omejitve, pa je še toliko slabše. Imam izkušnjo, ki bi lahko bila zelo negativna, če ne bi bili iznajdljivi. Z vlakom sem šel iz Ljubljane v Koper, kjer pa ni bilo dvigala, ki bi me spravil z vlaka. Zahvaljujoč prijateljem, ki so prinesli prenosne rampe, sem lahko šel z vlaka.«
NSIOS že vrsto let opozarja Slovenske železnice na težave zaradi nedostopnosti
Ekipa Kode se je po odgovore najprej odpravila na Slovenske železnice, kjer je Miloš Rovšnik pojasnil: »Trenutno potekajo gradbena dela, ki onemogočajo določeno logistiko, vendar moram poudariti, da sicer obstaja za invalide oziroma za osebe z omejeno gibalnostjo telefonska številka, na katero se lahko prijavijo. In če bi se najavili za prevoz iz Celja, bi v okviru možnosti prevoz tudi organizirali.« Na Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) pravijo, da gre v primeru odklonitve primerne prilagoditve za jasno diskriminacijo. “Manjšina in to ne majhna, saj predstavlja 10 odstotkov prebivalcev, ne more enakopravno dostopati do javnih storitev, ki so ključnega pomena. Pri tem ne gre le za gibalno ovirane, ampak tudi za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gluhoslepe. In to od izkušnje, ki se začne že na spletni strani slovenskih železnic , pa vse do poskusa uporabe te javne storitve, “ pojasni Goran Kustura iz NSIOS-a. S tem, ko država ne omogoča enake dostopnosti vsem svojim državljanom, krši Uredbo o pravicah potnikov v potniškem prometu, Gradbeni zakon in konvencijo o pravicah invalidov. “Predpisi resda narekujejo, da moramo invalidom oziroma gibalno oviranim osebam omogočiti dostop na javne površine. Vsi ti dokumenti pa imajo tudi prehodne določbe. Na osnovi teh dokumentov smo naredili implementacijski načrt do leta 2030 za glavne proge, za ostale do leta 2040. V njem je navedeno, da na vseh železniških postajah dostopi za invalide niso potrebni z dvigalom, ampak le na določenih,” pojasni Dejan Jurkovič z Direkcije za infrastrukturo.
Velikokrat opozarjamo, apeliramo, rotimo
»Konvencija je popolnoma jasna. Terja enakopraven dostop vseh do prevoza in eksplicitno govori o nedostopnosti kot obliki diskriminacije,« opozarja Goran Kustura in doda: »Prva možnost, ki jo imamo na voljo je, da opozarjamo, apelirano in rotimo. Druga možnost so individualne odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo. Kot mi je znano, še ni bila vložena nobena tožba in tudi ni nujno, da bi prinesla rešitev. Tretja rešitev pa je, da izpostavimo to kot problem v senčnem poročilu o uresničevanju konvencije o pravicah invalidov odboru Organizacije združenih narodov v Ženevi in ena od stvari, ki jih bomo izpostavili, je tudi to. Upamo, da bo potem odbor s svojimi priporočili tudi v pritožbenem postopku, če bo to potrebno, državo prepričal, da zagotovi dostopnost enakopravno vsem,« je pove Kustura ter doda, da je primerov nedostopnosti na tisoče in v nekaterih primerih se stvari premikajo, čeprav počasi, v nekaterih pa sploh ne. »V primeru nedostopnosti volišč smo šli na Ustavno sodišče in dosegli spremembe zakona o volitvah v DZ in potem s časoma dosegli tudi dostopnost volišč. Tudi v tem primeru ne moremo pričakovati 100 odstotnih sprememb z danes na jutri, vendar pa so prav slovenske železnice primer, kjer ni videti nobenega napredka v zadnjihdesetih letih.«
Kljub drugačnim načrtomje na koncuprevladal zdrav razum, z Direkcije za infrastrukturo so uredništvu oddaje Koda namreč sporočili, da bodo na celjski železniški postaji vendarle zgradili tri dvigala za dostop do vseh treh peronov.
Vesna Pfeiffer