Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.Tokrat bodo ustvarjalci Kode vzeli pod drobnogled vzroke za vse večji naval na slovenske urgence.
Število pacientov v urgencah po vsej Sloveniji narašča in pogosto presega zmogljivosti sprotne obravnave. Zato so se že marsikje odločili nenujne posege zaračunati. S tem želijo omejiti delež nenujnih zdravstvenih obravnav in izboljšati dostopnost oziroma skrajšati čas obravnave tistih, katerih zdravstveno stanje zahteva nujno zdravljenje. Ekipa Kode je obiskala urgence v Novem mestu, Celju in Murski Soboti, ter Nujno medicinsko pomoč za otroke in mladostnike v Ljubljani. V prvih dveh morajo bolniki za nenujne obravnave plačati, v Murski Soboti, kjer urgenco obišče okoli 100 pacientov na dan, in v Ljubljani, kjer nujno medicinsko pomoč letno potrebuje med 24 in 25 tisoč malih pacientov, pa ne. Čeprav tudi pri njih vsi primeri niso nujni. »Velika večina obravnav je sicer takih, ki bi lahko počakale redni delovni čas izbranega zdravnika,« meni Tatjana Grmek Martinjaš s Pediatrične nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ljubljana.
Nekateri pridejo v urgenco zaradi ušesnega masla
Predstojnik urgentnega centra v Murski Soboti dr. Danijel Grabar ocenjuje, da njihovo urgenco obišče od 6 do 10 odstotkov tistih, ki jim najverjetneje res ne bi bilo treba priti v urgentni center: »Pogosto so to bolečine, nekdo se je udaril pred dvema dnevoma, ponoči ne more spati in pride kar v urgentni center, zdaj pa zelo boli.« Tudi na celjski urgenci imajo podobne izkušnje. Ljudje prihajajo zaradi ušesnega masla, pa zaradi stanja po poškodbah, ki so se zgodile pred več meseci, ker preprosto želijo preventivni pregled, preden odpotujejo na dopust, opozarja strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar. Nenujne storitve so pri njih začeli zaračunavati avgusta lani. Druge rešitve ob hitrem naraščanju obiskov ni bilo, še doda Vindišar in nadaljuje: »Ko smo začeli leta 2016 je bilo obravnav približno 1300 mesečno, zdaj jih je že preko 2000.« Nov sistem je v Celju že prinesel rezultate: »Pomemben del teh pacientov zdaj poišče pomoč pri osebnih zdravnikih. Urgentni center ni več neka samopostrežna trgovina, kjer si lahko vsak vzame kar želi.« V enem mesecu so sicer izdali vsega 38 računov, od tega jih je bilo kar 9 za zdravljenje akutnega alkoholnega opoja, kar so zaračunavali že prej.
Cene se od urgence do urgence razlikujejo
V Celju prvi nenujni pregled zaračunajo 30 evrov, če gre za kontrolni pregled pa 20 evrov. V Novem mestu pa nenujni pregled, če ne vključuje obiska laboratorija, zaračunajo 16 evrov. Prav neenotne cene in sam sistem zaračunavanja je razlog, da so vse storitve še vedno brezplačne v murskosoboški bolnišnici. »Zelo neljuba nam bi bila situacija, da pri nas nekomu zaračunamo in potem gre v drug urgentni center, razdalje niso tako velike, tam pa mu naredijo to storitev zastonj,« pojasni dr. Danijel Grabar. Enotnih, predvsem pa bolj natančnih meril za vse si zdravniki želijo tudi pri presoji o nujnosti pregleda. »Dejansko je to zdaj v veliki meri prepuščeno zdravniku ali osebju, ki pacienta sprejme. Ker je pri tem možno kar nekaj subjektivizma, bi si želeli bolj natančno opredelitev teh stanj, tudi poenotenje stanj. Sama opredelitev, ki je zdaj na voljo, daje bolj okvirje, znotraj katerih še zmeraj ostaja občutek, dogovor s pacientom. Rekel bi, da obstajajo pacienti, ki znajo to izkoriščati in potem smo v težavah: ali je res možno počakati s pregledom ali ga je treba opraviti takoj.«
Potrebna so enotna pravila
Dokler osnovna pravila ne bodo dorečena, bo prihajalo do izkoriščanja sistema, je prepričan vodja novomeške urgence, ki pravi, da to kaže na pomanjkljivosti v celotnem sistemu zdravstvene oskrbe. »Nekateri pacienti so sicer celo pripravljeni, pridejo sem in pravijo: plačam, samo sprejmite me.« A tudi zaračunavanje storitev, ki niso nujne, ne bo rešilo temeljnega problema pomoči v Sloveniji, je prepričan sogovornik: »Financiranje dejavnosti urgentnih centrov je zelo slabo urejeno. Od leta 2016, ko so bile ustanovljene, ogromno delamo na tem, da bi spremenili način financiranja in da bi bil podoben povsod po Evropi. Tega pač ne dosežemo, ker nimamo pravega sogovornika. Zdravstvena zavarovalnica in Ministrstvo za zdravje pa nista naredila svojega dela.«
Več v oddaji Koda
Kdaj je primer nujen in kdaj ne oziroma katere storitve vključuje nujna medicinska pomoč? Kdo naj oceni nujnost stanja - je to zdravnik ali medicinska sestra ali celo bolnik sam? Je lahko tiščanje v prsih upravičen razlog za obisk urgence? Kaj svetovati bolniku, ki je v dilemi, njegov osebni zdravnik pa ne dela? Je velik obisk Urgentnih centrov nadomestilo za neurejenostzdravstvenegasistema protiutež dolgih čakalnih dob? Odgovore bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 25. septembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer
