V soboto, 14. novembra 2015, na dan slovenskega znakovnega jezika, bo v gledališki dvorani SiTi Teater BTC v Ljubljani potekal Gledališki festival gluhih. Letošnje leto ga v sodelovanju z ZDGNS organizira Mestno društvo gluhih Ljubljana. Prireditev se bo začela ob 17. uri, ogledali pa si boste lahko deset predstav, ki so jih pripravili člani in članice šestih društev.
Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj naslovili na Antona Petriča, vodjo programa Kultura gluhih na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Kako dostopno je kulturno življenje ljudem z okvaro sluha in kaj jim gledališko ustvarjanje pomeni?
Zaradi senzorne oviranosti osebe z okvaro sluha ne morejo spremljati gledaliških predstav, če ni zagotovljenega tolmača ali vgrajene indukcijske zanke, ki omogoča sprejem zvoka za naglušne osebe. Gluhe in naglušne osebe se zato stežka vključujejo v javno kulturno življenje. Imajo pa svoje kulturne dejavnosti, ki jih izvajajo v lokalnih društvih gluhih in naglušnih po Sloveniji, kjer se združujejo, in tudi v kulturnih projektih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Ti projekti jim omogočajo, da razvijejo in negujejo kulturo gluhih, ki je opredeljena v Konvenciji OZN o pravicah invalidov in jo Unesco priznava kot kulturno-jezikovno identiteto. Eden od ciljev Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je razvijanje in ohranjanje kulture gluhih z zahtevnejšimi in obsežnejšimi nacionalnimi kulturnimi programi. Z uporabo znakovnega jezika izražajo kulturno ustvarjalnost v gledaliških igrah, pantomimi, filmski umetnosti in likovnih delih.
Kakšni so bili začetki gledališke dejavnosti gluhih na Slovenskem?
V Sloveniji je gledališka dejavnost gluhih dobila poseben pomen s priznanjem znakovnega jezika kot naravnega jezika gluhih. Gledališka dejavnost v gluhi skupnosti obstaja od samega začetka organiziranega delovanja gluhih na Slovenskem, od leta 1931. Začetki organizirane kulture gluhih segajo na Slovenskem v leta pred drugo svetovno vojno, ko je profesor ljubljanske gluhonemnice Vinko Rupnik povabil skupino odraslih gluhih amaterskih igralcev, da skupaj pripravijo enodejanko Oče, ki so jo prvič uprizorili 6. decembra 1936 v Šentjakobskem gledališču in so jo zaradi velikega zanimanja 28-krat ponovili. Leta vojne so zavrla tovrstno dejavnost. V prejšnji državi pa je bila kulturna dejavnost gluhih organizirana v okviru lokalnih društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki so nastopali enkrat letno na prireditvi v čast mednarodnemu dnevu gluhih.
Kako pa se je gledališka dejavnost razvijala v samostojni Sloveniji?
Leta 1999 so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije z namenom, da strnejo moči za večji razcvet kulturne dejavnosti na državni ravni, ustanovili gledališko skupino gluhih Tihe stopinje, ki jo sestavljajo gluhi entuziasti – igralci lokalnih društev. Vodi jo gluha režiserka Lada Lištvanova, ki je diplomirala na Akademiji za glasbeno in gledališko umetnost v češkem Brnu. Skupina Tihe stopinje ima za sabo veliko uspešnih nastopov v javnosti in je mednarodno uveljavljena. Ima bogat gledališki repertoar iger, ki so jih predstavili ob različnih priložnosti na raznih prizoriščih. Nastopala je na odmevnih festivalih doma, kot sta Ana Desetnica in Lent, v tujini se je redno uvrščala med najboljše gluhe gledališke skupine v Evropi. Največje priznanje je skupina dosegla, ko je nastopila pri švedski kraljici Silviji.
Kako pa bo potekal letošnji Gledališki festival gluhih?
Na festivalu, ki bo revijalnega značaja in bo posvečen dnevu slovenskega znakovnega jezika, bodo nastopili gluhi in naglušni gledališčniki iz šestih društev gluhih in naglušnih Slovenije z desetimi igrami. Program bosta povezovala ljubitelja gledališke umetnosti iz Mestnega društva gluhih Ljubljana Jelena Bolšedonova in Gašper Rems.
Vabljeni torej v SiTi Teater BTC v Ljubljani, v soboto, 14. novembra ob 17. uri na letošnji Gledališki festival gluhih!x
[video]
Veronika Rot
