Zvezadelovnih invalidov Slovenije listino Občina po meri invalidov za leto 2017 podeljuje štirim občinam: Idriji, Prevaljam,Žalcu in občini Miren - Kostanjevica. Letošnje prejemnice listine se bodo tako pridružile še 26 občinam, ki se v Slovenijilahko pohvalijo z nazivom občina po meri invalidov, in tako število zaokrožile na 30. Prva je listino, ki jo zveza podeljuje od leta 2003, prejela Ajdovščina, zadnja pa oktobra lani občina Majšperk. Največ listin so podelili leta 2015, ko je naziv občina po meri invalidov dobilo kar šest slovenskih občin.O tem, kako po meri invalidov je občina Miren - Kostanjevica, smo se pogovarjali z njenim županom Mauricijem Humarjem.
Vloga inodgovornost župana v tem projektu sta veliki. Kaj lahko storite kot župan, da občina postane bolj po meri invalidov?
Moja najpomembnejša vloga v tem projektu je bila, da projekt Občina po meri invalidov poudarim kot eno od glavnih prioritet mojega delovanja v skrbi za ranljive skupine občanov. S podporo temu projektu sem skušal zajeti čim več oseb s posebnimi potrebami, ki imajo podobne težave in omejitve. Gre za invalide, bolnike in starejše občane. Trudim se biti promotor in motivator projekta za vse občane in nosilce javnih storitev, posebej pa še za strokovne sodelavce občinske uprave, predsednike krajevnih skupnosti, občinske svetnike in predsednike nevladnih ter vladnih organizacij, ki delujejo v naši občini.
Koliko invalidov je v vaši občini?
V Sloveniji nimamo skupnega registra invalidov, na temelju katerega bi lahko določili natančno število invalidov. Po naših ocenah živi na območju Občine Miren - Kostanjevica med 500 in 525 oseb s statusom invalida, kar pomeni 10 odstotkov vseh občanov. V okviru izvajanja projekta Občina po meri invalidov pa je naša ciljna skupina širša. Zajema tudi bolnike in starejše, kar obsega približno 40 odstotkov prebivalcev s stalnim prebivališčem v naši občini.
Katere aktivnosti ste izvedli za pridobitev listine občina po meri invalidov?
17. maja lani smo na občini organizirali okroglo mizo na temo projekta Občina po meri invalidov z naslovom Položaj invalidov in ostalih ranljivih skupin v občini Miren - Kostanjevica, ki se je je udeležilo kar 34 predstavnikov invalidskih organizacij ter drugih nevladnih in javnih ustanov, ki se srečujejo s problematiko invalidov, da iz skupnih ugotovitev pripravijo oceno položaja invalidov v občini in oblikujejo predloge za akcijski načrt. Pobude in potrebe po prilagoditvi storitev in infrastrukture potrebam invalidov in drugih ranljivih skupin je občina vključila v Akcijski načrt, ki je bil predstavljen in sprejet na 22. seji občinskega sveta. Akcijski načrt je konkretno opredelil naloge, odgovorne izvajalce, roke in vire financiranja. Pri arhitekturni dostopnosti je občina dala poudarek dostopnosti do vseh storitev občinske uprave in drugih, za nemoteno življenje pomembnih storitev, kot so zdravstvo, šolstvo, trgovina, sakralni objekti, pošta, banke, pokopališča in podobno. Pri komunikacijski dostopnosti je poudarek na ustrezno oblikovanih in urejenih obveščevalnih tablah za slepe in slabovidne in na indukcijski zanki za vsaj eno dvorano, kjer se izvaja največ prireditev v občini. Naša občina je skupaj z občino Renče - Vogrsko 29. junija lani tudi organizirala okroglo mizo Zaposlovanje invalidov v občinah Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko kot odraz prizadevanj obeh občin, da bi imeli tudi pri vključevanju invalidov v delovno okolje povezovalno vlogo med izvajalci aktivne politike, delodajalci in osebami s posebnimi potrebami. V zaključni fazi analize smo v Mirnu organizirali še dva dogodka. 10. novembra lani smo v sodelovanju z NIJZ Nova Gorica organizirali 2. regijsko srečanje z naslovom Izzivi staranja v goriški regiji. Naš namen je bil poiskati rešitve za dolgotrajno oskrbo na krajevni ravni za starejše in invalide, tudi v projektu Občina po meri invalidov. Na tem srečanju smo se dogovorili za tesnejše sodelovanje med patronažno službo, pomočjo na domu, centrom za socialno delo na eni strani in nevladnimi invalidskimi in humanitarnimi organizacijami, vse to s ciljem za večjo učinkovitost na področju socialne vključenosti posebej ranljivih skupin, torej invalidov in starejših.
Organizirali ste tudi tečaj znakovnega jezika za javne delavce.
Organizirali smo 30-urni tečaj znakovnega jezika za javne delavce, saj bi radi izboljšali dostopnost oseb s posebnimi potrebami do javnih storitev. V tečaj se je vključilo tudi nekaj zainteresiranih občanov, financirala pa ga je občina v okviru projekta OPMI, zato je bil za udeležence brezplačen. Spomladi smo izvedli prvi, 16-urni del tečaja, konec oktobra pa drugi del. Tečaja se je udeležilo 14 tečajnikov, v načrtu pa imamo tudi usposabljanja javnih delavcev za učinkovito komunikacijo z osebami s senzoričnimi omejitvami vida.
Ozaveščate tudi najmlajše, nadgrajujete pa tudi sodelovanje med nevladnimi organizacijami in institucijami. Kaj lahko poveste o tem?
Res je. Osnovni šoli Miren smo dali pobudo, da v letni delovni načrt vključi dejavnost, ki bi učence seznanjala z življenjem in delom invalidov, denimo z invalidskim športom, vsakdanjim življenjem invalidov, vrstami invalidnosti, sprejemanjem drugačnosti. V letošnjem novembru smo skupaj izvedli športni dan v sodelovanju z invalidskimi organizacijami in učencem predstavili specifiko invalidskega športa. Z Zavodom za šolstvo in Občino Renče - Vogrsko sodelujemo pri uvedbi modula za šole z vsebinami, ki bodo ozaveščale učence o drugačnosti in jim pomagale pri vzpostavljanju stika z osebami s posebnimi potrebami. To je pilotski projekt, ki se bo najprej izvedel za učence prve triade Osnovne šole Miren. Predstavniki Društva paraplegikov Severne Primorske bodo med osnovnošolci 9. razreda OŠ Miren izvedli predstavitev in predavanja o varnosti v prometu s poudarkom na poškodbah hrbtenjače. Prek Medobčinskega društva Sožitje krepimo sodelovanje OŠ Miren z OŠ Kozara za otroke s posebnimi potrebami in VDC Nova Gorica. Poleg tega na področju podpornih storitev nadgrajujemo sodelovanje med nevladnimi organizacijami in institucijami, tako s področja sociale kot zdravstva. V ta namen se že izvaja koordiniranje in združevanje projektov Invalid – invalidu, Starejši – starejšemu, delovanje patronaže, Karitasa, Rdečega križa, ki želi doseči večjo preglednost in učinkovitost, hkrati pa bi se tudi povečalo število obiskov na domu oseb, ki potrebujejo tovrstne storitve. Občina je v zvezi s tem že vzpostavila sistem koordinacije zdravstvenih in socialnih storitev. Pobudnik koordinacije je občina, izvajalec pa NIJZ. Po prvem sestanku na občini maja letos je občina poskrbela za izmenjavo stikov vseh navzočih, da bi v prihodnje dosegli boljše medsebojno sodelovanje in boljšo koordinacijo. Pri reševanju specifičnih problemov se različne službe usklajeno dopolnjujejo. Srečanja koordinacije potekajo od tri- do štirikrat na leto. Nadgrajujemo tudi lokalne programe celostne oskrbe starejših in ranljivih s krepitvijo socialnih mrež laičnega in institucionalnega delovanja, zato se pripravljajo seznami potencialnih prostovoljcev, ki bi se lahko vključevali v pomoč na terenu.
Vaša občina je organizirala tudi informacijsko pisarno za invalide in potencialne delodajalce, ki bi zaposlili invalide. Kako ta deluje?
Pisarna je odprta vsako prvo sredo v mesecu, vzpostavili pa smo tudi elektronski poštni predal info.invalidi@miren-kostanjevica.si, na katerega lahko uporabniki kadar koli pošljejo vprašanja in dobijo odgovor, tudi ko informacijska pisarna ni odprta. V septembru smo skupaj z Invalidskim podjetjem Posočje vzpostavili informacijsko pisarno Vključevanje v programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije ter socialne vključenosti. Za informacijsko pisarno smo dali podjetju IP Posočje na razpolago prostor v občinski stavbi. V letošnjem letu je Invalidsko podjetje Posočje dva programa, ki sta se izvajala na Volčji Dragi – program socialne vključenosti in zaposlitvene rehabilitacije – preneslo v našo občino, v obrtno cono Orehovlje, kjer ima boljše razmere za izvajanje programov.
Kaj pa zdravstveno varstvo?
Na področju izvajanja programov zdravstvenega varstva se je aktivno vključila NIJZ Nova Gorica, ki izvaja koordinacijsko vlogo strokovnega usmerjanja vseh akterjev v sklopu izvajanja programov javnega zdravja. Skrbi predvsem za omogočanje dostopnosti preventivnih programov in njihovo prilagajanje osebam s posebnimi potrebami. Dodal bi še, da smo v okviru projekta Občina po meri invalidov vzpostavili odzivni sistem, ki odreagira tudi na priložnosti za izboljšanje kakovosti življenja, ki niso eksplicitno opredeljene v sprejetem Akcijskem načrtu, pomeni pa stalno nadgradnjo samega načrta z nenehno zaznavo osebnih potreb oseb s posebnimi potrebami.
Kako je z arhitektonskimi ovirami v vaši občini in kako je z zagotavljanjem parkirnih mest?
Pri odpravljanju arhitektonskih ovir smo se osredotočili na življenje in delo invalidov, natančneje ureditev dostopnosti do servisnih storitev javnega značaja. V prvem letu projekta smo že uresničili precej nalog, ki zajemajo odpravo arhitektonskih ovir za invalide. Precejšnje število prehodov s pločnikov na cesto ni bilo znižano, kar marsikomu pomeni težavo pri prehodu. V avgustu in septembru smo znižali pločnike in robnike na skupno 46 mestih, 27 v Mirnu, 17 v Opatjem selu in 2 v Kostanjevici. Po vaseh, kjer niso bila označena parkirna mesta za invalide, smo te uredili ali obnovili, nekaj pa jih še načrtujemo. Za lažjo orientacijo slabovidnih oseb smo v občinski stavbi in pri vhodu namestili napise z večjimi črkami, na robove stopnic pa nalepili trakove v kontrastni barvi. Izvedena je bila sanacija Zdravstvenega doma Miren, tako da so zdaj urejeni dostopna pot, parkirna mesta za invalide, klančina s primernim nagibom pred vhodom in prehod med splošnima ambulantama, zobnima ambulantama ter fizioterapijo, kar bo dobrodošlo tudi za starejše uporabnike, ne samo za invalide. Pri sanaciji Zdravstvenega doma Miren je občina usmerila investitorja na svetovalni Zavod, ta pa je pregledal projektno dokumentacijo in predlagal dopolnitve, ki so pomembne za osebe s senzoričnimi omejitvami vida, čeprav veljavna zakonodaja tega področja eksplicitno še ne določa. Ena od večjih investicij bo tudi celovita prenova osnovne šole v Mirnu in na Kostanjevici, kjer bodo upoštevana vsa merila za dostopnost oseb s posebnimi potrebami.
Katere pa so največje težave, s katerimi se srečujejo invalidi v vaši občini?
Občina Miren - Kostanjevica je teritorialno majhna občina, ki pa omogoča, da se sleherna aktivnost za dobro invalidov kaže v pozitivni klimi občine. Občina je reliefno zelo zahtevna in razdeljena na dve območji: na nižinsko, kjer so Miren, Vrtoče, Orehovlje in Bilje ter območje kraške planote, kjer so Vojščica, Kostanjevica na Krasu, Sela na Krasu, Nova Vas, Lokvica, Korita na Krasu, Lipa, Novelo, Hudi log, Opatje selo in Temnica. V občini je kar 15 vasi, kar je za izvajanje programov socialne vključenosti posebej ranljivih skupin izziv tako za institucije kot tudi za nevladne organizacije.
Kako se je na projekt odzvala lokalna skupnost?
Izjemno povezovalno. V sam projekt so se že v fazi analize vključile strokovne službe občinske uprave, invalidske organizacije, vse nevladne organizacije, krajevne skupnosti, verske skupnosti, invalidske organizacije, šole, zavod za zaposlovanje, obrtna in gospodarska zbornica. Prepletali smo delovanje vseh udeleženih, ki ustvarjajo take razmere, da postaja oseba s posebnimi potrebami aktiven ustvarjalec sreče, dela in življenja. S številnimi sodelujočimi smo oblikovali ambiciozen akcijski načrt, ki zajema vsa področja življenja in dela oseb s posebnimi potrebami. Lani smo izvedli kar tri okrogle mize, ki so zajele vsa področja življenja in dela, ki jih opredeljuje Agenda 22. Občina zelo podpira nevladne organizacije pri oblikovanju javnih razpisov, ki se ravnajo po smernicah projekta Občina po meri invalidov.
Občina, ki je vključena v projekt, prevzame stalno odgovornost za ustvarjanje enakih možnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacijo invalidov ter vseh ranljivih skupin. Kako vam bo to uspelo v vaši občini?
Vprašanje bi preoblikoval: kako nam to že uspeva v naši občini? Projekt namreč izvajamo že tretje leto. Smo ena od manjših občin, zato skupaj z občinami v bližnji soseščini ustvarjamo gibanje, prijazno do invalidov, ki še niso stopile na pot občin po meri invalidov. V projekt smo uspešno povezali vse regionalne institucije na področju zdravstva, šolstva, sociale, dela, ki lahko pomembno vplivajo na položaj osebe s posebnimi potrebami. Vzpostavili smo sistem povezovanja in delovanja vse od občinskega sveta za invalide in občinske uprave do povezovanja zdravstvene in socialne mreže na institucionalni in osebni ravni. Občina je vzpostavila samoodzivni sistem, ki nalaga odgovornost vsakemu posamezniku, organizaciji in instituciji. In prav povezovanje jih združuje v skupnem cilju projekta Občina po meri invalidov.
Kaj po vašem mnenju lahko naredi občina za boljšo kakovost življenja invalidov in kaj bi morala narediti država?
Aktivnosti projekta Občina po meri invalidov so pri nas prestopile občinske meje in prerasle v zametek širšega projekta, »Goriška regija, prijazna do invalidov«. Invalidsko gibanje z večanjem števila občin v regiji postaja učinkovit potencial civilne družbe, ki močno vpliva na izboljšanje javnih prevozov v cestnem in železniškem prometu, turizma, šolstva in športa. Potrdila se je vizija takratnih snovalcev projekta. Prijazno okolje za invalide ustvarjamo od spodaj navzgor. V projektni skupini Občina po meri invalidov ugotavljamo, da se s projektom krepita koordinacija in sodelovanje med invalidskimi organizacijami, kar posledično pomeni, da postaja okolje čedalje prijaznejše do oseb s posebnimi potrebami in hkrati odpravlja ovire, s katerimi se srečujejo. V Goriški regiji postajamo močan razvojni potencial, ki v povezovanju med občinami po meri invalidov postajamo pobudniki sprememb, ki spadajo v domeno države. x
Vesna Pfeiffer
