Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.Praznični december pogosto pomeni tudi čas brezglavega nakupovanja; ne samo daril, tudi hrane in pijače. In ravno slabo načrtovanje je krivo za ogromne količine hrane, ki jo skozi vse leto zavržemo v gospodinjstvih.
Po podatkih statističnega urada se količine zavržene hrane od leta 2013 povečujejo. Pred dvema letoma smo v Sloveniji zavrgli 150 tisoč ton hrane, skoraj polovico v gospodinjstvih. To pomeni, da je vsak Slovenec v koš vrgel 73 kilogramov hrane. V Sloveniji največ hrane, kar 48 odstotkov, zavržejo gospodinjstva: leta 2015 se je tehtnica ustavila pri 73 tisoč tonah. Če je ne bi zavrgli nič, ne bi potrebovali šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj: »Ne smemo pozabiti, da moramo hrano pridelati, razvažati, pakirati, hladiti in na koncu še kuhati.« Energijski strošek za zavrženo hrano je po njenih izračunih okoli 550 kilovatnih ur na prebivalca letno. »Ko gledamo z energetske plati, je ta izguba primerljiva z dodatnimi viri elektrike, ki jih na vsak način želimo imeti.«
Na svetu zavržemo kar tretjino hrane
Po podatkih svetovne organizacije za hrano na svetu zavržemo kar tretjino pridelane hrane. »V razvitem svetu je zavržene hrane 40 odstotkov, hrana se zavrže na koncu verige, medtem ko v nerazvitem svetu je te hrane manj, propade pa že na začetku, ker nimajo primernih skladišč in transporta in primerne tehnologije pridelave,« pojasni Tanja Strniša z Ministrstva za kmetijstvo. V Sloveniji so največ odpadne hrane v sistem zbiranja odpadkov leta 2015 zavrgli v osrednjeslovenski statistični regiji, kar 91 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 48 kilogramov. »Razlogi so hišno kompostiranje, lahko so hrano porabili drugače, lahko so jo dali domačim živalim, hišnim ljubljenčkom, najverjetneje pa na hišni kompostnik,« pove Tanja Vidic s Statističnega urada RS.
Vsako leto zavržemo več hrane
Če hrano, ki jo zavržemo v Sloveniji, pretvorimo v vodo, lahko ugotovimo, da z enim zavrženim hamburgerjem zavržemo tolikšno količino vode, kot bi je zadostovalo za 90 minut tuširanja. »Na koncu pridemo na milijone kubikov vode, ki jo dejansko zavržemo s tem, ko smo zavrgli hrano in to je očem skrito, na to pogosto ne pomislimo,« pove Kajfeževa. Če zavrženo hrano pretvorimo še v denar, lahko ugotovimo, da je leta 2015 povprečen Slovenec v koš za smeti vrgel 163 evrov. »V tem istem letu pa si osem odstotkov gospodinjstev ni moglo privoščiti kakovostnega mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan,« opozori tanja Vidic. Kljub številnim aktivnostim se količina zavržene hrane povečuje: leta 2015 je vsak Slovenec zavrgel 73 kilogramov hrane, še leta 2013 64.
Več v oddaji Koda
Zakaj v razvitem svetu vsak dan v smeteh končajo velike količine hrane? Kako pomemben vzrok je pretečen rok uporabe? Je hrana, ki ji je rok potekel "včeraj" res za v smeti? Pristane hrana v smeteh tudi zaradi prevelike proizvodnje, prevelike ponudbe in tudi zaradi poškodovane embalaže ali hrane same? Kaj lahko naredimo potrošniki sami in kaj država? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 5. december ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V. P.