Mednarodni dan invalidov, 3. december, je bil prvič razglašen leta 1992 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov. "Vsakoletno obeleževanje je namenjeno osveščanju o tem, da smo del družbe tudi invalidi, ki ne želimo biti le pasivni prejemniki skupnostne pomoči, ampak vstopamo v aktivno vlogo sooblikovalcev družbeno ekonomskega okolja, v katerem živimo," so sporočili iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), krovne invalidske organizacije, ki v Sloveniji povezuje večino reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, v okviru katerih deluje tudi 220 lokalnih društev.
Kot je poudarila predsednica NSIOS Mateja Toman se slovenski invalidi povezujejo v reprezentativnih in drugih invalidskih organizacijah, ki niso le prostor izmenjave izkušenj, ampak z izvajanjem številnih programov in dejavnosti pomembno prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti, podpirajo aktivno in neodvisno življenje invalidov ter z različnimi storitvami dopolnjujejo vlogo države na področju uresničevanja pravic invalidov.
Nič o invalidih brez invalidov
NSIOS spremlja uresničevanje zavez, ki jih ima naša država na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov (Konvencija) ter drugih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktov, opozarja na diskriminacijo, družbeno-ekonomski položaj invalidov in pomen zagotavljanja enakih možnosti. "Skladno z načelom "Nič o invalidih brez invalidov« ter ob strokovnem znanju in izkušnjah, ki so se v večdesetletnem delovanju akumulirali v invalidskih organizacijah, utemeljeno pričakujemo, da so predstavniki NSIOS tvorno vključeni v procese oblikovanja sistemskih rešitev in drugih ukrepov, na vseh področjih, ki so relevantna za invalide," so zapisali v NSIOS. Želijo si, da bi tudi odločevalci prepoznali konstruktivno vlogo, ki jo lahko imajo invalidske organizacije pri oblikovanju enakopravne, pravične in vključujoče družbe za vse. Ob tem upajo, da bo nalogo povezovanja med predstavnki Vlade in invalidskih organizacij, uspešno izvajala fokalna skupina, ki je nastala pred kratkim. "Dela ji zagotovo ne bo manjkalo, saj je dejstvo, da pravice invalidov niso uresničene v polni meri, čeprav so določene z ustavo, zakoni in Konvencijo ZN o pravicah invalidov," so prepričani v NSIOS.
Vrzel med zapisanimi in dejansko zagotovljenimi pravicami še vedno velika
Aprila 2023 bo minilo že 15 let od ratifikacije Konvencije. Na NSIOS ugotavljajo, da se je položaj invalidov v tem času na splošno izboljšal, a vrzel med zapisanimi in dejansko zagotovljenimi pravicami je še vedno velika. "Tako denimo še vedno ni zagotovljena neovirana inkluzija in enake možnosti v izobraževanju, ki je bistveno izhodišče za uspešno vljučevanje v družbo in na trg dela v nadaljnjem življenju posameznika. Prav tako se prepočasi odpravljajo ovire v grajenem okolju, pri dostopu do dostopnih načinov komunikacije, do informacij, avdiovizualnih in spletnih medijskih vsebin, dostop do javnega prevoza. Obstoječ nabor podpornih storitev v skupnosti je daleč preskromen, da bi omogočal deinstitucionalizacijo, če izpostavimo le nekaj tem," so opozorili.
Svet za invalide kot neodvisno telo
Izvajanje Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji spremlja tudi Svet za invalide RS. NSIOS podpira prizadevanja, da bi bil Svet za invalide s sprejemom novega zakona urejen kot neodvisno telo skladno z zahtevami Konvencije in napotili Odbora ZN o pravicah invalidov. S tem bi bili po mnenju NSIOS zagotovljeni ustrezni pogoji, da bi učinkoviteje nadziral uresničevanje Konvencije in izvajal naloge obveznega posvetovalnega foruma o vprašanjih invalidske politike.
"Kot največja družbena manjšina ne moremo in ne smemo biti spregledan del družbe"
Letošnji mednarodni dan invalidov bo obarvan z vijolično barvo – mednarodno barvo invalidov s katero globalna kampanje #WeThe15 opozarja na dejstvo, da invalidi predstavljajo 15 odstotkov svetovne populacije, kar je približno 1,2 milijarde ljudi. "Kot največja družbena manjšina ne moremo in ne smemo biti spregledan del družbe," je razložila predsednica NSIOS Mateja Toman. K sodelovanju s prižigom vijolične svetlobe so tokrat povabili slovenske občine, saj ima tudi lokalno okolje ključno vlogo pri zagotavljanju vključujočega okolja za vse prebivalce. Ob medanrodnem dnevu invalidov so se zahvalili vsem posameznikom, zvezam, društvom in institucijam, ki s svojim delovanjem prispevajo in spodbujajo enakopravno, aktivno ter neodvisno življenje invalidov. "Zavedamo se, da je razvoj vključujoče družbe dolgotrajen proces, povezan tudi z vprašanji ekonomskih posledic zagotavljanja pravic. Morda pa bi se morali vprašati drugače: Ali si lahko kot država, ki se v ustavi deklarira kot pravna in socialna, privoščimo, da temeljnih človekovih pravic ne uresničimo?" so še zapisali na NSIOS.
