V uvodnem nagovoru je predsednik Državnega sveta (DS) Marko Lotrič opozoril, da po podatkih Statističnega urada 12 – 13 odstotkov prebivalcev Slovenije sodi v eno od kategorij invalidnosti. "Več kot desetini prebivalstva tako grozi, da ostane ob izključena iz povezanosti," je izpostavil in dodal, da je treba krepiti odgovornost zavezancev - državnih in lokalnih organov in oseb javnega prava, da poskrbijo, da v digitalni dobi nihče ne bo izključen. "Moramo se vprašati: koliko od zapisanega se uresničuje in kaj sicer ostaja zapisano, vendar se ne izvaja – s tem pa povzroča vedno večjo neenakost med prebivalci," je bil jasen.
Podobno kot v resničnem okolju pa se tudi na spletu invalidi pogosto srečujejo z ovirami in izključenostjo
Mojca Vaupotič iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije je dejala, da je tehnološki napredek vse hitrejši ter da digitalni svet prinaša številne prednosti, žal pa tudi ovire. "Zavedati se moramo, da se invalidi srečujejo z ovirami pri vstopanju v digitalni svet. Na pomen zagotavljanja dostopa do informacij in tehnologij opozarja mednarodna konvencija o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala, a žal tega dostopa še vedno ni," je opozorila.
Direktor Beletrine Mitja Čander je posvet označil kot pomemben mejnik za področje spletne dostopnosti. "To je dobro urejeno na papirju, v praksi pa zaznavamo številne težave pri uveljavljanju digitalne dostopnosti. To problematiko je treba urediti, ne le zaradi več kot 100 tisoč invalidov, ampak tudi zaradi vseh starejših," je povedal Čander. Ocenil je, da je izključenost iz digitalnega sveta za invalidne osebe toliko večja frustracija, saj v njem naletijo na podobno stopnjo nedostopnosti kot v fizičnem svetu. Iz tega razloga Beletrina na tem področju sklepa zavezništva in partnerstva z invalidskimi združenji in drugimi akterji ter na ta način dviguje nivo ozaveščenosti v družbi, je dejal.
Malovrh: Zakonodaja je le osnova, ljudje moramo spremeniti miselnost
Strokovnjakinja za dostopnost pri zavodu Beletrina Maša Malovrh je nadaljevala, da so v zavodu kmalu ugotovili, da je ozaveščanje o dostopnosti tek na dolge proge. Po njenih besedah se je od zakonodaje in predpisov pričakovalo, da bodo glavni pobudnik napredka na tem področju, a je praksa pokazala, da ne zadostujejo za spremenitev miselnosti. "Želim si, da bi bil to prvi izmed serije posvetov, kjer bi se lahko osredotočili na digitalno dostopnost posameznih področij, kot so šolstvo, zdravstvo, upravljanje lokalne skupnosti, kjer je še veliko prostora za izboljšave," je izpostavila Malovrh in dodala, da je nemogoče govoriti o absolutni dostopnosti.
Element Captcha - nepremostljiva ovira za slepe in slabovidne
Tilen Škraba iz zavoda A11Y je tako navedel, da so v zadnjem letu na tem področju usposabljali približno 200 deležnikov in marsikdo od njih sploh ni vedel, da je zakonsko zavezan k ureditvi dostopnosti. Nekateri pa se tega celo natančno zavedajo, a tega ne nameravajo storiti, dokler za to ne dobijo namenskih sredstev. Škraba zato predlaga zaostritev inšpekcijskih glob. Ob tem je ocenil, da je 98 odstotkov javnih spletnih strani v Sloveniji za invalidne osebe zelo nedostopnih. "Vidi se, da so ponekod strani prilagajali, nekateri pa sploh še niso slišali, da kaj takega obstaja." Kot primere dobre prakse je naštel spletne strani gov.si, e-uprava, ljubljana.si in nova-gorica-si. "Vse ostale so pa zelo daleč od dostopnosti," je bil kritičen Škraba in dodal, da je nesprejemljivo, da so nedostopne strani, ki zagotavljajo nujne storitve. Med njimi je izpostavil spletne strani Ajpes, e-davki, zdravstvenih domov, varuha človekovih pravic in predsednice države.
Kot posebej problematičen je izpostavil t. i. varnostni element Captcha, ki preverja, ali je uporabnik človek ali stroj. Za slepe in slabovidne uporabnike po besedah Škrabe ta element predstavlja nepremostljivo oviro. Med drugim je kot problematično izpostavil še neustrezno kontrastnost spletnih strani in to, da so zasnovane na način, da ne omogočajo, da bi bralniki zaslona prepoznali vse njihove funkcije. Kot vzroke za takšno stanje je navedel manko informacij. "Zavezanci nimajo informacij kaj je to spletna dostopnost in zakaj je ta potrebna. Večina sploh ne ve, da bi jo morali imeti in to 5 let po sprejetju zakona. Premalo pa je tudi strokovnjakov, lahko jih preštejem na prste ene roke, zato se dogaja, da izvajalci plačajo za ureditev dostopnosti strani, ki pa na koncu sploh ni dostopna, ker jo je prilagajal nekdo brez kompetenc" je še opozoril Škraba.
"Portal e-uprava se nenehno trudi z izboljšavami"
Vodja portala e-Uprava Tatjana Mizori Zupan je glede varnostnega elementa Captche povedala, da so za njegovo nadomestitev morali najti precej naprednih tehnoloških rešitev, ki so v imenu dostopnosti zadostili tudi pogojem varnostnih mehanizmov. Dodala je, da so se med prenovo portala zavedali, da morajo poskrbeti za vse uporabnike, kaj kmalu pa so ugotovili, da o ljudeh z različnimi oviranostmi vedo zelo malo, zato so začeli sodelovati z različnimi društvi. Ob tem se na portalu zavedajo, da so z rešitvami še daleč od idealnega, zato se nenehno trudijo z izboljšavami. "Vsi se še vedno veliko učimo. Sama sem ob prenovi spletišča ugotovila, da slovenski jezik ni materni jezik gluhih, da ne zadostuje napisan tekst, temveč potrebujejo razlago v znakovnem jeziku. Zato zdaj sodelujemo z društvi in končnimi uporabniki. Trudimo se, a vemo, da nismo idealni, se pa ves čas izboljšujemo," je dejala Mizori Zupan in pojasnila, da je na spletni strani e-uprava 200 aktivnosti prevedenih v znakovni jezik. "Kar je za nas velik zalogaj, saj ko nek organ spremni vsebino, moramo mi spremeniti to vsebino tudi v znakovnem jeziku."
Zavezancem, ki zavestno kršijo zakonodajo, bodo začeli izdajati globe
V. d. glavnega inšpektorja na inšpektoratu za informacijsko družbo Dragan Petrović je dejal, da na podlagi opravljenih pregledov spletišč na inšpektoratu ocenjujejo, da se je število odprav napak v zadnjem času občutno povečalo. Leta 2021 jih je bilo odpravljenih 63 odstotkov, leto kasneje pa že 92 odstotkov. Prav tako pa se je v tem obdobju povečalo število zavezancev, ki napak niso imeli. Pojasnil je, da na inšpektoratu trenutno delajo trije sodelavci. V letu 2023 Inšpektorat na področju dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij načrtuje, da bo rešil 163 sistemskih inšpekcijskih zadev in 51 zadev iz preteklega leta. "Da bi preverili vseh približno 3100 zavezancev bi potrebovali 20 let," je ponazoril Petrović in opozoril, da imajo pri nadzoru največ težav, ker Evropska komisija ni določila enotnega referenčnega orodja za poenostavljeno pregledovanje dostopnosti spletišč. Orodij za je veliko in vsako zazna različne napake in različno število napak zato je potrebno, vse rezultate posebej preveriti in biti pri opredeljevanju najdenih napak previden. "Mi uporabljamo tri različna orodja za preverjanje, zavezanci pa z nekimi drugimi orodji, ki se razlikujejo od naših, zatrjujejo dostopnost. Zato upamo, da bo Evropska komisija določila isto orodje za vse,« je dejal Petrović. Kot je še povedal je inšpekcija do zdaj prejela zgolj 2 prijavi in kljub ugotovljenim nepravilnostim do danes še ni izdala še nobene globe. "Inšpekcija ima vse možnosti in pristojnosti, da izreka globe. Ali je to prava smer? Tukaj si še nismo enotni. Jaz zagovarjam smer, da se izobrazi širši krog uslužbencev, ki pripravljajo vsebine za objavo, urednike in podjetja, ki izvajajo računalniške storitve. Velikokrat se namreč zgodi, da zavezanci v dobri veri, da so zadostili zakonskim zahtevam kupijo storitve podjetja, ki jim zatrjuje, da jim bo prilagodilo spletne strani, na koncu pa se izkaže da so kupili mačka v žaklju, saj njihova spletna stran kljub prilagoditvam še vedno ni dostopna. Takim, ki pa eklatantno kršijo zakon pa bomo seveda začeli izrekati globe," je zagotovil Petrović. Da bi se zadeve premaknile so po njegovih besedah pred kratkim vse zavezance pozvali naj prilagodijo spletišča.
Za ureditev problematike potreben celosten pristop na vseh ravneh
Posvet Digitalni svet brez ovir je DS organiziral z namenom ozaveščanja in informiranja zavezancev po zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, zakonu o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide in zakona o javnem naročanju, so zapisali pri DS. Posvet se je zaključil s poudarkom, da bo za ureditev problematike potreben celosten pristop na vseh ravneh. Pričakovana je večja intenzivnost implementacije EU direktive in zakonodaje na tem področju, predvsem s pripravo nabora konkretnih ukrepov s strani Ministrstva za digitalno preobrazbo RS, ki bodo okrepili zavest o pomenu digitalne dostopnosti za celotno družbo in omogočili implementacijo ustrezne zakonodaje. Nujen je dvig zavedanja odgovornosti pri zavezancih za izpolnjevanje zakonodaje in vseh odgovornih, da je treba dostopnost spletišč in drugih orodij zagotoviti vsem državljanom ne glede na njihove oviranosti, saj smo vsi del iste skupnosti.
