Na 59. podelitvi sta navzoče pozdravila predsednica republike Nataša Pirc Musar in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Poročilo je podal predsednika odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, vrhunski alpinist Viktor Grošelj. Do razpisnega roka je na odbor za podelitev letošnjih nagrad in priznanj prispelo 60 vlog za 50 nominirancev.
Bloudkove nagrade, najvišja državna priznanja za šport, so za leto 2023 prejeli smučarski skakalec Anže Lanišek za vrhunski mednarodni športni dosežek, trojica pa za življenjsko delo v športu, to so Janez Penca, Vojko Orel in Franc Ekar. Slednji, nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije, se je v imenu nagrajencev zahvalil za priznanja. Poleg štirih nagrad je odbor podelil tudi deset plaket, ki so jih dobili za življenjsko delo v športu Franc Hočevar, Matjaž Jemec, Zdenko Mikulin, Danilo Vladimir Sergaš, za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa Organizacijski odbor maratona treh src ter Zvone Dežnak, Edvard Hafner, Samo Masleša in Janez Slatinšek, za pomemben tekmovalni dosežek pa Vita Lukan.
Dve plaketi sta bili podeljeni tudi posameznikoma, pomembnima za razvoj športa invalidov
Na predlog Zveze paraplegikov Slovenije je Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu prejel tudi mag. Franc Hočevar. V obrazložitvi pa so zapisali, da je Franc Hočevar, nekdanji prvi mož UKC Ljubljana, Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča in Zveze prijateljev mladine, s svojim dolgoletnim delom in podporo veliko prispeval k širjenju in ohranjanju družbene odgovornosti v Sloveniji. Predvsem je zaslužen, da se je šport invalidov umestil kot stalnica v slovensko družbo. Vse od leta 1985 je kot predsednik organizacijskega odbora invalidov vodil kar nekaj največjih športnih prireditev, mednarodnih in domačih, med drugim evropsko prvenstvo v košarki na vozičkih v Ljubljani. Poleg tega je omogočil zdravniško službo, prevoze in drugo. Franc Hočevar je znan po svojem humanem delu, za kar je leta 1996 prejel tudi častni znak RS za delo v prostovoljstvu in humanitarnosti. Je tudi dolgoletni član Rotary kluba Ljubljana, bil je predsednik zelo odmevne akcije Z glavo na zabavo brez alkohola. Kljub upokojitvi še naprej ostaja zvest prostovoljec, predavatelj in boter mnogim.
Janez Slatinšek pa je Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa in za življenjsko delo v športu prejel na predlog Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. V obrazložitvi pa piše, da je Janez Slatinšek v večini zaslužen, da se je po osamosvojitvi Slovenije ustanovila samostojna Športna zveza gluhih Slovenije. Tako so slovenski gluhi športniki že leta 1992 zastopali barve Slovenije na evropskemu prvenstvu gluhih v alpskem smučanju in v košarki. Slatinšek je s svojim vplivom dosegel, da je bila Slovenija že leta 1991 v postopku za sprejem v polnopravno članstvo Mednarodnega komiteja za šport gluhih in Evropske športne organizacije gluhih. Ko je Slatinšek na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije deloval kot trener, vodja odprav in organizator, je bil tudi ena ključnih osebnosti na področju športa gluhih. Treniral je alpska smučarja Sabino Hmelina in Sama Petrača, ki sta osvojila prvi medalji v samostojni državi leta 1992 na evropskem prvenstvu v alpskem smučanju v Franciji. Slatinšek je kot takratni predsednik Športne zveze gluhih Slovenije, ki deluje pod okriljem matične Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, pripomogel k razmahu reprezentančnega športa gluhih, ki je Sloveniji od leta 1992 z 92 gluhimi športniki prinesla 59 medalj z največjih tekmovanj.
